Ni bila sezona za pozabo. Vsaj za vse ne. V nogometnem letu 2025/26 je blestelo Celje. Grofi so drugo zaporedno evropsko pomlad kronali še z naslovom državnega prvaka, se do domače krone prebili suvereno, čeprav so morali nadoknaditi odhod enega največjih arhitektov njihovega vzpona, trenerja Alberta Riere. Aluminij je podobno pravljico spisal v pokalnem tekmovanju, 80-letnico kluba kronal s prvo lovoriko na najvišji ravni v samostojni državi in si premierno zagotovil možnost evropskega preboja. Koper je potrdil napovedi, da bo mešal štrene čisto pri vrhu lestvice, Bravo z delom na dolgi rok, usmerjenim v razvoj, sicer ni privabljal gledalcev v Stožice, si pa je zagotovil evropsko poletje.
No, tu se pa tiste pozitivne plati skoraj končane prvoligaške sezone, v kateri čakamo le še, ali bo v ligi ostalo Primorje ali ga bo nadomestila lendavska Nafta, bolj ali manj nehajo. Rezultatski polom (na papirju) največjih slovenskih klubov, Olimpije in Maribora, ki prvič po letu 2008 ne bo igral v kvalifikacijah za evropske pokale, niti ni največja težava, bolj opozorilo, kam te pripelje zgrešena vizija, po kateri so številke v pogodbi pomembnejši od odnosa do kluba, grba, navijačev …
Ko se utapljajo klubi, ne bi smel nihče ploskati
Le devet prvoligašev se je prebilo čez sezono, dvakratni prvaki iz Domžal so se utopili v dolgovih, pred začetkom spomladanskega dela razglasili stečaj. Nižje po klubski piramidi se napoveduje nekaj podobnega. Ne na igrišču, v pisarnah na Brdu pri Kranju se bo očitno odločalo, kdo bo v prihodnji sezoni igral v drugi ligi, kdo v tretji, kdo strmoglavil v najnižji rang, kdo sploh preživel. Štirikratna državna prvakinja Gorica in nekdanji pokalni prvak Rudar Velenje sta ostala brez licenc za igranje v drugi ligi. Oba se bosta sicer pritožila, a njune finančne težave ostajajo dejstvo. Od tretjeligašev se je že pred jesenjo poslovila ptujska Drava, Rogaška, še ena nekdanja prvakinja, ni zaprosila za licenco – oziroma, kot pravijo v zdraviliškem kraju, niti ni imela pravice, da zanjo zaprosi …
Finančne težave so reden spremljevalec slovenskega klubskega nogometa. Ker lahko le redki računajo na podporo lokalnega okolja in domačega gospodarstva, z medijskimi pravicami, glavnim virom financiranja kolektivov v nogometno bolj razvitih sredinah, in prihodki od prodaje vstopnic in klubskih artiklov pa zaslužijo le drobiž, preštevilni padejo na obljube dvomljivih vlagateljev, mednarodnih mešetarjev, ki jim dobrobit slovenskega nogometa zagotovo ni prioriteta.
Ko se utapljajo klubi, ki so nekoč sodili v sam vrh slovenskega nogometa, osvajali lovorike in vzgajali reprezentante, ne bi smel nihče ploskati. Tudi tisti, ki bodo zaradi propada konkurenta obstali v ligi ali vanjo napredovali. Sezona 2025/26 res ni bila za pozabo. Naj bo opozorilo, budilka za skrbnike slovenskega nogometa, da je ukrepanje nujno. Floskule o razvojni ligi pač ne zdržijo, ko propadajo ravno tisti, ki so razvijali. Vsaj dobre nogometaše, če ne že stabilnih klubov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
