Consilium – pravno svetovanje po meri posameznika

A v ozadju številk, pogodb in zakonov so vedno posamezniki s svojimi vizijami, željami, dilemami in tveganji. Pravnica Ana Antunićević Šavli iz Consiliuma v svoje delo vnaša nekaj, kar ni zapisano v nobeni pravni knjigi: intuicijo in čut za človeka. Zanjo pravo ni le črka zakona, njeno svetovanje temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.

»Že od nekdaj sem govorila, da bom odvetnica,« se nasmehne Ana, ko se spominja svoje odločitve iz otroških let. Vedno se ji je zdelo zelo pomembno, da so vse strani slišane in razumljene. Pravno znanje in delovne izkušnje pa so ji pokazali, kako dragocene so iskrenost, intuicija in odprtost. V pogovoru z njo se vsak hitro sprosti in ji zaupa, tudi ko gre za najobčutljivejše poslovne skrivnosti. Tako je bilo tudi pri najinem pogovoru, zato je beseda hitro nanesla na še en pogumen korak in njen največji življenjski projekt – posvojitev deklice iz afriške države Sierra Leone.

Preventiva namesto gašenja požarov

Čeprav si je vedno želela postati odvetnica, ji je praksa v odvetniških pisarnah odprla drugačen pogled na pravo. »Takrat sem ugotovila, da se mi zdi preventivni del prava še bolj pomemben, smiseln in tudi navdihujoč.« Preprečevanje težav je bilo tisto, kar si je Ana želela, in odločila se je za korak, ki je za mnoge zelo pogumna poteza. Danes se že številna podjetja odločajo za preventivne preglede poslovanja, njegovo usklajenost z veljavno zakonodajo, analizo in odpravo tveganja ter pripravo predlogov za optimizacijo poslovanja, da se težave ne bi niti zgodile. »Zame je bila to edina prava pot,« pojasnjuje svojo odločitev.»Vedno sem si želela pravo opravljati tako in ker nisem našla nikogar, ki bi se s tem ukvarjal, sem si rekla: če ni podjetja s takšnim svetovanjem, ga boš morala pa sama ustvariti.« Decembra 2019 je dala odpoved v odvetniški pisarni in načrtovala, da bosta s partnerjem marca še uživala na dopustu, aprila pa bo odprla svoje podjetje. A marca 2020 je zaradi covida-19 javno življenje v Sloveniji ugasnilo. Kljub težkim okoliščinam je sledila intuiciji in tako je nastal Consilium, pravna pisarna, ki se posveča preventivi in svetovanju podjetjem.

Vizija v obliki miselnega vzorca

Ker je Ana izrazit vizualni tip, vsak projekt začne z miselnim vzorcem. »Tudi miselni vzorec mojega podjetja še vedno obstaja in kadar nisem povsem prepričana, kako naprej, ga pogledam in misli takoj postanejo bolj jasne.« Njeno delo vedno temelji na sodelovanju in zaupanju, zato si prizadeva, da se podjetniki odprejo in povedo, kaj resnično potrebujejo. »Pravo ni le pogodba, je cel spekter. Strankam vedno rečem: povejte mi, kdo ste, šele potem vam lahko pripravim najboljši dokument. Veliko podjetij je pozabilo, da gre pri našem delu za sodelovanje, pogovor in zaupanje.« Dodaja, da se je veliko strank nanjo obrnilo zaradi majhne težave, a še danes odlično sodelujejo z njo. »Zelo zanimiva zgodba z večjim podjetjem se je začela, ker so me povabili k sodelovanju zaradi neke 'težavice', pa sem hitro ugotovila, da je to le kamenček v mozaiku. Sprva so zatrjevali, da imajo svojo pravno službo, čez čas pa je lastnik sam priznal, da je pravzaprav nimajo, in od takrat še lažje in bolje sodelujemo,« pripoveduje o svojih zvestih strankah.

»Morda česa ne vem, pa bi moral?«

Kaj je pravna preventiva, je najbolje povzel eden izmed njenih naročnikov. »Rekel mi je, Ana, računovodja mi je rekel, da moram za deset zaposlenih imeti sistemizacijo delovnih mest. Je še kaj, česar ne vem, pa bi moral? To njegovo vprašanje je bistvo pravne preventive,« pojasnjuje Ana. Strankam pomaga odkriti, česa ne vedo, pa bi morda morale – od delovnih razmerij do pogodb. Pri novoustanovljenih ali mladih podjetjih pripravi osnovne pogodbe, kakršne resnično potrebujejo, brez balasta. Pri večjih pa svetuje redno osvežitev dokumentov – vsaj enkrat na leto, zaradi zakonodajnih sprememb in novih izkušenj v podjetju. »Večji problem, kot so inšpektorji in kazni, so nezadovoljni zaposleni ali stranke, ki se ob pogodbi ne počutijo varne. Dober dokument mora dati občutek gotovosti.« Tudi njene stranke ji potrjujejo, da je njihov poslovni vsakdan povsem drugačen, ko imajo urejene in uporabne dokumente.

Pravnik po meri – pomoč za male podjetnike

Ana ugotavlja, da ima dva tipa strank: uveljavljena podjetja, ki želijo imeti pravnika ob sebi, in posameznike, ki šele stopajo na podjetniško pot. »Mali podjetniki si težko privoščijo stalno pravno podporo, zato pogosto brskajo po spletu ali sprašujejo umetno inteligenco. Prav zato ustvarjamo platformo Pravnik po meri, namenjeno začetnikom. Nudi jim osnovni pravni okvir in varnost, znotraj katere lahko rastejo.« Izkušnje so jo naučile, kako ranljiv je začetnik in kako hitro ga lahko drugi izkoristijo. Zato jim je želela ponuditi nekaj več kot le vzorce pogodb z interneta. Kot nevarnost napačne uporabe umetne inteligence omeni primer stranke. »Imeli smo primer podjetnika, ki je dal pogodbo pripraviti pravniku, nato pa je prosil, naj jo preveri še ChatGPT. Sprejel je popravke umetne inteligence, ki pa so veljali le za ameriško zakonodajo, in s tem izničil del pogodbe. Posledice so bile resne in nepopravljive, a dobra šola za vse.« Projekt dopolnjuje tudi podkast Podjetnik po meri, kjer podjetniki in strokovnjaki delijo izkušnje in znanje. »Vsak ima lahko izjemno vizijo, ampak če nima dobre pravne podlage, ne more ničesar uresničiti – ali pa to stori z veliko večjim tveganjem,« poudarja pravna svetovalka.

Čustvena inteligenca nad črko zakona

Anina posebnost je, da pravni jezik prevaja v jezik, ki ga razume vsak oziroma kot temu reče sama ‒ »človeščino«. Zato v njenem svetovanju ni le členov zakonov, ampak tudi manj strokovne besede, miselni vzorci, skice in barve. Rdeča pomeni, da o tej stvari odloča Ana, za oranžni del se je treba vnaprej dogovoriti, kar je označeno z zeleno, pa so poslovne odločitve in pogajalska moč podjetnikov. Tako imajo občutek varnosti in svobode za svoje odločitve. »Ko podjetniki vedo, kje je njihov manevrski prostor, se lažje pogajajo in poslovno rastejo.« Vedno pa se pri svojem delu zanaša na več kot samo znanje zakonov, tudi na intuicijo in čustveno inteligenco. »Želim si, da bi se umetna inteligenca razvijala tako, da nam pravnikom olajša delo. Hkrati pa mislim, da čedalje bolj prihaja v ospredje čustvena inteligenca, ki jo pravniki pri svojem delu potrebujemo.« Po njenem mnenju pogodba nikoli ne bi smela podpisnika stiskati v kot, saj bo nato iskal pot ven, temveč mora biti uravnotežena, da lahko sodelovanje steče samo od sebe. »Dober pravnik je hkrati znanstvenik in psihoterapevt. Pomembno je, da znaš prebrati človeka in veš, kaj v resnici potrebuje.«

Posvojitev – nova življenjska zgodba

Medtem ko je pot v podjetništvo premišljena in suverena, pa je posvojitev hčerke iz Sierre Leone prinesla povsem drugačen preizkus. »Pravniško znanje mi je prišlo prav za slovenski del postopka, ker sem vedela, kaj moram urediti, katere obveznosti imam in v kakšnem roku jih moram opraviti. Pri mednarodnem delu pa ti pravniško znanje bolj škodi kot koristi, ker vidiš, kaj vse manjka. Pravni okvir in sistem v Sierri Leone ne deluje, kot smo vajeni v Evropi.« Da sta hčerko lahko pripeljala v Slovenijo, sta se obrnila na izkušeno odvetnico iz Sierre Leone, kakor so jima svetovali pari, ki imajo za seboj uspešno posvojitev iz te države. »Odvetnice sicer nisva nikoli videla, imela sva le njeno telefonsko številko in podatke o odvetniški pisarni, nobenega koraka v procesu nisva mogla narediti sama. To je bil dobesedno 'leap of faith'. Vse, kar sva vedela, je, da so pari pred nama prek nje uspešno posvojili otroke.« Sprva sta postala rejnika, da so lahko deklico iz sirotišnice prestavili k varuški, kjer je dobila kakovostno hrano, čiste obleke in osnovno varnost. Prek varuške sta dobila fotografije in videoposnetke deklice, ki je bila zdaj že skoraj njuna. »Ko so mi hčerko 25. decembra prvič posadili v naročje, je bil to neopisljiv trenutek in še danes, ko pomislim, me zelo gane. Na vsa čustva, ki te v tistem trenutku prevzamejo, se nikakor ne moreš pripraviti.« Tri dni pozneje so se že vkrcali na letalo in se odpravili na 20-urno pot proti Sloveniji. Prvi tedni skupaj so bili precej zahtevni. »Deklica je bila zelo prestrašena. V tako kratkem času je zamenjala toliko okolij, od bioloških staršev do sirotišnice, varuške, k nama v hotel in še do Slovenije, da sva jo morala ves čas držati v naročju, ker jo je bilo strah, da jo bova zapustila. Kar tri mesece je trajalo, da je zbrala dovolj zaupanja, da sva lahko sedela ob njej.« Družinsko življenje je še vedno polno izzivov, a tudi veselja. Posvojitev je del njihove skupne zgodbe, hčerki sta tudi pripravila album, ki ga obožuje. »Vedno ji poveva, 'tu sta tvoja mami in oči, ko sta šla pote'. Za zdaj je zgodba še osnovna, a postopoma ji jo bova razlagala bolj kompleksno.« Ana priznava, da je usklajevanje materinstva in podjetništva včasih kar zahtevno. Njen porodniški dopust je prevzel mož, saj lahko ona večinoma dela od doma. »Tako smo veliko skupaj in deklica je v pol leta zelo napredovala. Vseeno pa imam občutek, da imam zdaj 'porodniške možgane', ki delujejo malo drugače kot prej, kar je po eni strani dobro, po drugi pa morda malo manj,« se nasmehne, ko iskreno pripoveduje o izzivih usklajevanja kariere in materinstva.