Vina HUBA z dušo gričev in ljudi

Na Mali Hubajnici, na gričih nad Sevnico, kjer sonce nežno greje in veter hladi tudi podnevi, nastajajo unikatna vina HUBA. Vsi vinogradi ležijo na 400 ali 500 metrih nadmorske višine nad dolino reke Krke in Save, kar je precej netipično za dolenjske vinograde. »Z našo mlado blagovno znamko, ki bo konec leta praznovala šele deseto obletnico, smo že od vsega začetka želeli biti drugačni,« pojasnjuje Martin Martinčič, srce in duša blagovne znamke HUBA, ki zna slišati, kaj mu narava šepeta.

Vpliv trte, lege in človeka na vino

Huba je bila kmetijska enota s posestvom v času vladanja Marije Terezije, ki je zagotavljala preživetje ene družine. »Vsaki črki v imenu smo želeli dati še funkcijo. H kot harmonija, U kot ustvarjalnost, B kot barvitega in A kot amfiteatra.« Njihov največji vinograd je v polkrožni obliki amfiteatra, barvitost izdelkov se skriva za sloganom: belo, rdeče in peneče. Ustvarjalnost pa se kaže v drugačnih vinih, pri čemer vsaka steklenica pripoveduje svojo zgodbo. »Okus naših vin je odsev plemenite zemlje, nežnega sonca, milega podnebja in pridnih ljudi. Sonce je ravno prav močno za pravo zrelost grozdja. Zaradi hladnih noči, rahlo hladnejših in vetrovnih dni pa grozdje ob trgatvi ni utrujeno, zato so vina bolj sveža in aromatična,« pojasnjuje Martinčič. Čeprav je znamka mlada, so vina HUBA že prejela številne nagrade doma in v tujini. Estetika njihovih vin se izraža v vonju, okusu in podobi. Grafika na etiketi, ki ponazarja enost treh svetov, poudarja skupen vpliv trte, lege in človeka na vino. Valovitost na spodnjem delu ponazarja dolenjsko gričevnato pokrajino, valovitost vinogradov in nadmorsko višino nad 500 metrov. Izstopajoč relief na etiketi pa kamninsko podlago trt, ki je osnova mineralnosti.

Modra frankinja, kraljica Dolenjske, v beli preobleki

Martinčič rad pripoveduje o njihovih vinih iz modre frankinje, ki daje sveža, sadna, aromatična vina, prijetna za okušanje in pitje. Kot ustvarjalen in pogumen vinar je iz črnega grozdja modre frankinje ustvaril belo vino ‒ belo frankinjo. »Naša najnovejša Mia bella ima poseben način prešanja, vrenje je natančno hlajeno, da ohranimo arome, zato se lahko modra frankinja predstavi v svetlejši luči. To je zelo osvežujoče polsuho vino, hit letošnjega leta,« ne skriva navdušenja nad priljubljenostjo novega okusa. Prav tako unikatna je tudi njihova linija Carniola, kot spomin na Kranjsko, kamor so uvrstili dve zvrsti Carniola rubra in Carniola alba. »Prvo vino je polno, temno rdeče vino iz treh različnih sort, drugo pa aromatično suho vino iz treh svetovnih belih sort.« Pri njih lahko pokusite tudi znameniti dolenjski cviček, ki je lažji in nežnejši, z nižjo kislino in zato bolj piten.

Penine te dvignejo, skupaj z mehurčki v kozarcu

Med ljubitelji dobre kapljice so se najprej uveljavili s peninami. Trenutno ponujajo tri penine, ki so pridelane po klasični metodi. »Osnovna penina Sonatina je iz belega pinota in avtohtone bele kraljevine. Rosé penina Vialina je iz dveh dolenskih avtohtonih sort, žametne črnine in modre frankinje. Penina Huba Blanc de blancs je dokaz, kako podobna sta dolenjski in šampanjski terroir, saj je narejena iz francoskega chardonnayja. To je penina najvišjega ranga, sveža, a hkrati kompleksna in elegantna,« o svojem adutu pripoveduje Martinčič. Zagotavlja nam, da za kozarec penine ne potrebujete posebne priložnosti, saj je primeren prav vsak dan. »Penina je pijača slovesnosti, praznovanja, a tudi pijača srečanja in druženja ne glede na letni čas. Vedno dvigne razpoloženje, tako kot se dvigajo mehurčki v kozarcu. Saj veste, kaj je rekel Napoleon: če zmagamo bitko, pijemo šampanjec, ker nazdravljamo. A če jo izgubimo, ga potrebujemo.« Da okusimo pravi okus penine, mora biti ta dobro ohlajena, bolje preveč kot premalo, ker se v kozarcu hitro segreje, zato moramo tudi odprto steklenico hladiti v ledeni kopeli. »Našo Sonatino lahko ponudite ob sadnih predjedeh, spomladi ob jagodah, poleti ob meloni, k testeninam z lažjimi omakami. Rosé penina Vialina je že bolj gurmanska pijača, ki se poda k lososu, morskim sadežem ali siru. Medtem ko je Blanc de blanc najboljši par s predjedmi, specialnimi siri, morsko hrano, posebej z ostrigami in surovimi škampi.« Martinčič poudarja, da bolj ko je penina prestižna, bolj prestižen izbor jedi narekuje.

Filozofija vina in odnos do trte

Martin Martinčič je diplomiral iz agronomije in vinarstva, vedno se trudi prisluhniti naravi in trtam. »Zame je vino živilo, del prehrane in dopolnilo hrani, pogosto tista češnja na torti, ki zagotovi uspeh večera.« Svetuje, da vino izbiramo na podlagi vinarja, ki ga poznamo in smo ga morda celo že obiskali v njegovih vinogradih. »Le tako se lahko prepričate, kakšen odnos ima s trto in vinogradom,« svetuje priznani vinar, ki verjame v zmernost. Trte ne želi izkoriščati, ampak z njo vzpostavlja dolgotrajen odnos. Prav zato so vina HUBA most med naravo in človekom, med preteklostjo in prihodnostjo. »Ne gre samo za enologijo kot znanost, gre tudi za filozofijo in življenjsko usmeritev. Trta je simbol odnosa do življenja, uči nas potrpežljivosti in vztrajnosti. Kakor ravnaš s trto, tako boš tudi s človekom,« svoje delo in poslanstvo povzame Martinčič.