Podjetje Kolding, ustanovljeno leta 1993, ki na Prevaljah proizvaja metalurško opremo, je močno izvozno usmerjeno. Zaposluje 45 ljudi, skupaj s pogodbenimi sodelavci 50. Med njihovimi močnejšimi partnerji so prav ruska podjetja, kjer so še pred leti ustvarili več kot polovico letnega prometa. Direktor in lastnik Milan Košeljnik je v skoraj treh desetletjih v Rusiji stkal močne poslovne in prijateljske vezi. Sam govori rusko, v časih pred koronavirusom je v Rusijo potoval večkrat na leto.
"Po strukturi je še vedno eden naših največjih trgov. Še vedno smo prisotni z okoli 30 odstotki prometa na tem trgu, sedanji situaciji pa se bomo morali prilagoditi in jo vzeti v zakup. Poleg terjatev imamo odprtih ruskih naročil za 2,5 milijona evrov. Rešujemo zadeve, kolikor se da, ker so to namenski izdelki, ki jih drugam kar tako moremo prodati," je povedal Košeljnik.
Posle je treba zapreti, če ne Rusija, pa drugam
Kolding tako že zmanjšuje obseg ruskih naročil, saj zaradi embarga ne vedo, kako, kdaj ali če sploh bi opravljeno delo dobili plačano. "Bančni sistem deluje zelo omejeno, dela na primer Unicredit, ki je v privatni lasti in je razpršen po svetu. Povsod, kjer je zraven država, pa je promet zaustavljen. Tudi mi imamo odprte terjatve skupine NLMK Novolipetsk in Metaloinvest, za kateri smo izdelovali metalurško opremo," pravi Košeljnik.
NLMK je sicer v zasebni lasti in izdeluje pločevinske izdelke, od črne do pocinkane pločevine in toplovaljanih trakov in elektropločevine, Metalinvest pa je orientiran na ležajna jekla in velik del proizvodnje izvozi na zahodne trge. Zahodni in ruski trgi so močno povezani, znano je, da so Nemci močno odvisni od ruskega plina, poslovanje pa je v vseh pogledih sedaj močno oteženo. Veliki proizvajalci so tako najprej pobrali informacije pri svojih gospodarskih zbornicah, s ciljem iskanja varnih alternativnih poti do kupcev. Omenjajo se poti preko držav, ki so nevtralne v sporu, na primer Kitajska in še katera.
Tudi Košeljnik je zato Gospodarsko zbornico Slovenije zaprosil za pojasnila v zvezi s poslovanjem in za navodila za reševanje problematike. "Naj povedo, kako je to rešljivo, kakšne so opcije. Lahko bi na primer sklenili dogovor, da vsa roba, ki je neplačana v Rusiji, postane last Republike Slovenije, država pa potem z Rusijo sklene mednarodni dogovor o načinu reševanja odprtih poslov. Možnosti je več, nekatere države na primer razmišljajo v smeri reševanj s kompenzacijo z energenti," izpostavi Košeljnik.
Vojna ne bo kratkotrajna
Sama grozovita vojna je direktorja kljub poznavanju poslovnega okolja in kulture presenetila, zlasti pa njen obseg. Prej je po njegovem kazalo, da se bo izrazila volja ljudstva v obeh zadevnih območjih, saj je precej ljudi dobilo potne liste in državljanstvo.
"Tudi v Rusiji so presenečeni nad celotno zgodbo, ko se pogovarjaš z ljudmi. Večina jih ne podpira vojne, kolikor imam jaz kontaktov. Bojijo se predvsem nadaljnjih radikalnih potez na tem območju. Zdi se mi, da ljudje ne vedo, kaj je zadaj, so pa razočarani in pokličejo za kako pomoč, in kar lahko naredim, naredim. Ampak ključnih odločitev ti ne moreš spreminjati, ker je zadaj država," pravi poslovnež in še doda: "Vsi se zavedajo, da vojna ne bo kratkotrajna. Na to se pripravljajo. Situacija je zelo zapletena, ampak mislim, da bomo vsi potegnili kratko. Rusi so imeli tudi veliko izvoza, cena aluminija, ki je strateška surovina, gre v nebo, imamo embargo na izvoz in uvoz, zadaj so nore zgodbe, ki bodo šele pokazale zobe čez kak mesec," še doda.
In kako se bodo lotili možne izgube ruskega trga? "Sedanja kriza bo za vse mnogo hujša. Sicer že zdaj veliko delamo s SMS Group, ki je globalni igralec s sedežem v Nemčiji, dobre napovedi imamo tudi za ZDA, poskusili se bomo kam preusmeriti. Vojna je naredila kaos, ki ga nisi mogel načrtovati. Naše kapacitete so polne, najbolj nas skrbi, da se ne bi popolnoma ustavil plačilni promet. Investicije, ki smo jih načrtovali, si ob dobrem denarnem toku lahko privoščimo, če pa zunaj visi milijon ali dva, ni enostavno," pove direktor.