Boris Jaušovec
Slovenski zunanji minister Anže Logar je sinoči po bruseljskem sestanku zunanjih ministrov Evropske unije, ki so se jim pridružili še obrambni ministri sedemindvajseterice, po video povezavi slovenskim novinarjem pojasnjeval zamisel šefa vlade Janeza Janše. Ta je namreč v nedeljo zvečer prek družabnega omrežja Twitter napovedal, da bo Slovenija še ta teden v Kijev vrnila svojega diplomatskega predstavnika z ekipo.
Kot kaže, bo odpravnik poslov z obrambnega ministrstva, ne zunanjega
V Kijev, ne zgolj v Lvov
Pogumneži, ki gredo v volčje žrelo vojne v Ukrajini, naj bi bili po premierjevih besedah vsi prostovoljci. Od Logarja smo izvedeli, da bo odpravo vodil odpravnik poslov. Pri čemer je sinoči dodal in ponovil besede premierja, da bi morala "svojega posebnega odposlanca v Ukrajino poslati tudi Evropska unija". Logar je še opozoril, da bodo imena misije znana šele, ko bo odpravnik poslov prevzel dolžnosti. To naj bi se, kot smo izvedeli od ministrstva za zunanje zadeve, zgodilo v dnevu ali dveh, treh.
No, ker gre za vojne razmere, pustimo ob strani pripombo, da je normativno Slovenija z odpravnikom poslov, ki menda prihaja z obrambnega ministrstva - in ne z zunanjega -, pravzaprav formalno znižala raven diplomatskih odnosov z Ukrajino. Logar je dejal, da je v Ukrajini še "osem diplomatov, ki pa so jih njihove države preselile iz Kijeva v Lvov na zahodu države. V Kijevu sta ostala le predstavnika Poljske in Vatikana." Logar je ob tem menil: "Rusija nadaljuje napad, tako da smo se ministri strinjali o enotnem in odločnem odgovoru na gospodarskem področju. Sankcije bomo še okrepili, zaprli pristanišča, prepovedali uvoz energentov in jasno podprli prihodnost Ukrajine v EU." V video konferenci je Logar, ki je nedavno obiskal Alžirijo, še dejal, da se bo Slovenija glede plina znašla, več težav bo z nadomeščanjem ruske nafte.
Konec januarja v Kijevu
Ko sem bil konec januarja letos, le tri tedne pred izbruhom vojne, na povabilo Evropske judovske zveze (EJA) v Kijevu, sem se na enem od organiziranih kosil pogovarjal z irskim diplomatom Neilom Barrettom. Zatrjeval mi je, da Irska, članica EU, ne pa tudi Nata, "ne razmišlja o umiku diplomatskega osebja iz Ukrajine". Čez široko okroglo obedovalno mizo v jedilnici hotela Hilton se nama je v besedo vtaknil ukrajinski jud in pripomnil: "Vem, kako bi diplomacija lahko rešila spor. Tako, da bi se namesto orožja in vojaštva na ukrajinsko-rusko mejo razporedilo diplomate!" Nasmešek irskega diplomata je bil ob tej duhovitost bolj grenak.
Diplomacija ni samo za bankete
"Ukrajina potrebuje neposredno diplomatsko podporo, da se čim prej pride do prekinitve agresije in miru," je tudi tvitnil Janša. Že minuli teden je v pogovoru za Televizijo Slovenija spomnil, da so številni pomembni diplomati Ukrajino zapustili dneve pred začetkom invazije. Toda: "Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo, da nudi možnost za pogajanja v času, ko potekajo spopadi. Nimamo je za bankete," je pripomnil Janša. Pojasnil je tudi, da je bila vrnitev diplomatskega predstavnika EU prvi predlog trojice premierjev članic EU, ki so pred tednom obiskali Kijev. Poleg Janše sta bila to še poljski in češki premier, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala.
Zaslužni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, bivši veleposlanik in novinar Bojan Grobovšek včeraj do Janševe zamisli ni bil odklonilen. "No, seveda naj gredo v Kijev diplomatski prostovoljci. Pa vendar je treba vnaprej vedeti, ali je tam lahko dovolj dobro poskrbljeno za njihovo zaščito. Že to, ali imajo kje zaklonišče, kamor bi se lahko zatekli ob morebitnem napadu na ukrajinsko prestolnico. Morda bi bilo še bolje, ko bi vrnitev diplomatov v Kijev napovedale in izpeljale vse članice EU in še kdo." Grobovšek seveda meni, da si Ukrajinci zaslužijo vso podporo in solidarnost, vendar: "Največ solidarnosti jim ta hip lahko bolje izkažemo v materialni humanitarni pomoči, pa tudi pri oskrbi z orožjem in vojaško opremo. Zlasti pa v skrbi za ukrajinske begunce! Vseeno menim, da je pot naših diplomatov v Ukrajino pomemben izraz naše solidarnosti, ki bi sploh imela še večji odmev, če bi nam sledile, da tako rečem, enakomisleče države - nekako pod pokrovom EU. Je pa ta zadeva zagotovo tvegana!"
Da je seveda takšna misija kljub oznaki diplomatska lahko ne le skrajno tvegana, pač pa tudi smrtno nevarna, nas opominja tudi ruski izstrelek, ki je prvega marca uničil slovenski konzulat v Harkivu. Na srečo takrat častnega konzula in drugega osebja v prostorih na enem od glavnih trgov Harkiva ni bilo. Slovenija je nato na zagovor poklicala ruskega veleposlanika v Ljubljani. Izrazila je ogorčenje, nestrinjanje nad dejanjem ter mu predala protestno noto in, seveda, zahtevo po finančni povrnitvi stroškov zavoljo škode.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
