Madžarska v primežu Orbanovega vladanja z odloki

Izredne razmere postajajo nova normalnost pri naših sosedih Madžarih, kjer je na volitvah aprila četrtič zaporedoma, in to z dvotretjinsko večino, slavil avtokrat Viktor Orban. Čeprav bi se izredne razmere, ki jih je zaradi epidemije covida-19 razglasil že leta 2020, iztekle šele konec tega meseca, je madžarski premier v torek popoldne kar na družbenih omrežjih prebivalce obvestil, da tokrat razglaša izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini. Na nek način je bilo to pričakovati, saj je le nekaj ur pred razglasitvijo izrednih razmer madžarski parlament, ki je povsem podrejen Orbanu oziroma izvršni oblasti, s spremembo ustave razširil mandat vlade za razglasitev izrednih razmer tudi v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče. Orban je, tako kot ob parlamentarnih volitvah, vojno v Ukrajini izkoristil za strašenje prebivalcev pred pretečo katastrofo in iskanje podpore za uresničevanje svojega cilja, nadaljnjega utrjevanja oblasti in dokončanja projekta popolne razgradnje še obstoječih, delujočih delov demokratične države.

"Svet je na robu gospodarske krize. Madžarska mora ostati zunaj te vojne in zaščititi finančno varnost družin. To terja prostor za delovanje in takojšnje ukrepanje," je dejal ob napovedi razglasitve izrednih razmer.

V delu opozicije in civilne družbe napoved pričakovano ni naletela na odobravanje. Tako je Emese Pasztor iz Madžarske unije za državljanske svoboščine posvarila, da madžarska vlada "znova prilagaja pravila igre svojim potrebam". "Če bomo vedno dopuščali možnost uvedbe posebnega pravnega reda v prihodnosti, bo ta izgubil svoj posebni značaj. Postal bo nova normalnost, ki bo ogrozila temeljne pravice vseh nas, vladanje z odloki pa bo še dodatno zmanjšalo pomen parlamenta," je zapisala Emese Pasztor. Visoka komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović pa je opozorila, da s tovrstnimi spremembami vlada dobiva obsežna pooblastila za odločanje z odloki brez jasnega roka in nadzornih ukrepov. In dodala, da je tudi v izrednih razmerah treba spoštovati ustavo, zagotoviti parlamentarni in sodni nadzor ter pravico do obveščenosti, kar pa je zaradi podreditve številnih družbenih podsistemov v dvanajstletni Orbanovi vladavini močno okrnjeno.

Na podlagi spremenjene zakonodaje mora sicer parlament vladne odloke potrditi najkasneje v petnajstih dneh, a glede na dvotretjinsko večino, ki jo ima Orban s svojo stranko Fidesz v parlamentu, težav ne bi smelo biti. Obenem tudi ni pričakovati, da bi bodisi parlament bodisi predsednica države Katalin Novak, ki velja za Orbanovo izbranko, od ustavnega sodišča zahtevala pregled vladnih ukrepov, sprejetih v stanju nevarnosti. Izredne razmere je Orban prvič razglasil v času migrantske krize 2015. Hkrati s spremembo ustave je parlament potrdil tudi novo sestavo vlade, ki jo je premier označil za Klub borcev, ki bo naredil vse, da zavaruje suverenost države.

V tej luči je Orban, ki že ves čas ukrajinske vojne nasprotuje embargu na uvoz ruske nafte v EU, pozval predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da naj umakne z dnevnega reda vrha EU prihodnji teden šesti sveženj sankcij proti Rusiji. Madžarska je močno odvisna od ruskega plina in nafte, zato Orban že ves čas opozarja, da ne bo podprl nobenih sankcij, ki bi pomenile poslabšanje ekonomskega položaja tako za državo kot za madžarska gospodinjstva. Oziroma v zameno za morebitno podporo sankcijam zahteva denar, potreben za prilagoditev madžarskih rafinerij na nerusko nafto in za izgradnjo novih cevovodov za dobavo alternativnih energentov.