Ukrajinska vojska je potrdila, da so bile njene sile potisnjene iz središča Severodonecka. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekaj ur pred tem sporočil, da se ukrajinski vojaki borijo "dobesedno za vsak meter" v tem strateško pomembnem mestu na vzhodu države.
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da je rusko topništvo z obstreljevanjem središča mesta prisililo ukrajinske branilce v umik. Ruske sile sedaj nadzorujejo več kot 70 odstotkov mesta Severodoneck, z zavzetjem upravnega dela mesta pa so skoraj v celoti prevzeli nadzor nad regijo Lugansk, je danes dejal guverner regije Sergej Hajdaj. Načelnik ukrajinske policije je medtem opozoril, da je bilo tekom ruske invazije ubitih več kot 12.000 civilistov.
Če pade Severodoneck, bodo ruske sile tako rekoč v celoti zasedle regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck tvori Donbas. To območje na vzhodu Ukrajine je v zadnjih tednih glavno bojišče v Ukrajini. Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, s čimer bi si odprle pot do mesta Kramatorsk ter do vzpostavitve nadzora nad celotnim Donbasom.
Sicer pa naj bi se v Severodonecku v kemični tovarni Azot skrivalo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok. "S pomočjo podpredsednice vlade Irine Vereščuk poskušamo doseči dogovor o evakuacijskem koridorju," je dejal Hajdaj. Opozoril je, da protibombna zaklonišča v kemični tovarni v Severodonecku niso tako stabilna kot tista v jeklarni Azovstal v mestu Mariupolj.
Tudi predstavniki proruskih separatistov so sporočili, da potekajo pogajanja o evakuaciji civilistov z območja kemične tovarne. Po njihovih podatkih je tam ujetih tudi med 300 in 400 ukrajinskih vojakov, kar je Hajdaj večkrat zanikal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojaški predstavnik samooklicane Ljudske republike Doneck Eduard Basurin je medtem za medije v Donecku dejal, da ukrajinske sile ne morejo več zapustiti Severodonecka, saj naj bi bil uničen zadnji most, ki ga povezuje s sosednjim mestom Lisičansk. Ukrajinske sile je nato pozval, naj se predajo.
Pri tem je tudi Hajdaj opozoril, da četudi ruske enote niso popolnoma zavzele mesta Severodoneck, so uničili vse tri mostove, ki vodijo v mesto, kar onemogoča evakuacijo prebivalcev in prevoz blaga. Dodal je še, da prebivalci, ki so ostali v mestu, živijo v izredno težkih razmerah, saj je mesto pod nenehnim obstreljevanjem.
Zahodno orožje prihaja prepočasi
Medtem pa je svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak danes dejal, da je Ukrajina sicer hvaležna za orožje, ki ga je doslej prejela od zahodnih držav, vendar pa dodatne pošiljke ne prihajajo tako hitro, kot bi morale.
O spopadih v Severodonecku je dejal, da ukrajinska vojska varuje mesto s tem, kar ima, vendar bi bila pri odbijanju sovražnika veliko bolj učinkovita, če bi do zdaj prejela še več težkega orožja. Ker Ukrajina nima zadosti težkega orožja, je prednost Rusije na bojišču ogromna, je poudaril Sak.
Načelnik ukrajinske policije Igor Klimenko pa je po poročanju tiskovne agencije Interfax danes dejal, da je bilo v ruski invaziji na Ukrajino doslej ubitih več kot 12.000 civilistov. 75 odstotkov žrtev je bilo moških, dva odstotka otrok, preostalih 23 odstotkov pa je bilo žensk, je dodal. Združeni narodi so sicer doslej uradno zabeležili 4300 smrtnih žrtev med civilisti.
Klimenko je opozoril še, da do 1200 trupel, vključno z nekaterimi, ki so jih našli v množičnih grobiščih, še ni bilo identificiranih. "To je dolgotrajen in naporen proces, saj so mnoga trupla v stanju razpadanja in jih ni mogoče identificirati," je poudaril.
V kemični tovarni Azot so civilisti in otroci
V nočnem videonagovoru je Zelenski dejal, da so boji za Severodoneck zelo siloviti, guverner Luganska Sergij Hajdaj pa je opozoril, da Rusi poskušajo z napadi na preostale mostove povsem odrezati mesto od zaledja. Po njegovih besedah bodo ruske sile zelo verjetno v naslednjih dveh dneh poskušale zasesti mesto s svojimi rezervnimi enotami.
Hajdaj je že pred tem obtožil napadalce, da obstreljujejo kemično tovarno Azot, kjer naj bi se skrivalo 500 civilistov, tudi otroci. Vodja luganskih separatistov Leonid Pasečnik se je odzval, da proruske sile območje tovarne Azot ne napadajo agresivno, saj da se zavedajo nevarnosti okoljske katastrofe. Ukrajinsko vojsko je obtožil, da z območja tovarne obstreljuje mesto.
Vojna vzela že najmanj 288 otrok
"Vsak dan vojne v Ukrajini umre od sto do dvesto naših vojakov," je izjavil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Rusija uporablja praktično vse vrste orožja razen jedrskega," je povedal.
Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform pa je sporočila, da je ruska oborožena agresija prizadela že več kot 815 otrok. Po podatkih tožilstva za mladoletnike je bilo ubitih 288 otrok, več kot 527 pa jih je bilo ranjenih, je ukrajinsko generalno tožilstvo zapisalo v objavi na Telegramu. Največ žrtev je iz regije Doneck, 218. V regiji Harkov so našteli 166 žrtev, sledijo Kijev (116), Černigiv (68), Lugansk (54), Herson (52), Mikolajiv (48), Zaporožje (30) in regija Sumi (17).
V vojni je bilo poškodovanih tudi 1971 izobraževalnih ustanov, 194 je popolnoma uničenih.
Amnesty International: Ljudje so bili ubiti doma in na ulicah, na igriščih, pokopališčih ...
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila vojnih zločinov nad civilisti v mestu Harkov. Tamkajšnji prebivalci naj bi bili od 24. februarja med drugim tarča kasetnih bomb in neselektivnega obstreljevanja, pri čemer je bilo ubitih in poškodovanih več sto civilistov.
Kot navaja AI v poročilu z naslovom Kdorkoli lahko umre v kateremkoli trenutku, so bili prebivalci drugega največjega ukrajinskega mesta od začetka ruske invazije izpostavljeni nenehnim napadom na stanovanjska območja, pri čemer so ruske sile uporabljale tako kasetne bombe kot nevodene rakete in topniško strelivo.
Papeža pred potovanjem v Kijev ovira koleno
Papeža Frančiška, ki se je v preteklih dneh srečal z ukrajinsko delegacijo in potrdil svojo pripravljenost na potovanje v Kijev, pri realizaciji slednjega ovirajo težave s kolenom, je sporočil ukrajinski verski informacijski portal Risu. Papež se sicer s tovrstnimi težavami spopada že dlje časa.
Zdravniki so papežu Frančišku potovanje v Kijev odsvetovali. "Če pa je potovanje v Ukrajino tehnično mogoče, potem si želim priti v Kijev in ne le do ukrajinske meje, kot bi mi nekateri svetovali," je dejal Frančišek.
Papež je že pred dnevi naznanil, da zaradi težav s kolenom ne bo mogel odpotovati v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, kar je sicer načrtoval za začetek julija. Nov datum tega potovanja še ni določen.
"Pri mojih letih ni lahko iti na misijo. Toda vaše molitve in zgled mi dajejo pogum in prepričan sem, da se bom lahko srečal z vsemi ljudmi, ki jih nosim v srcu," je še dejal.
Takšno ravnanje so avtorji poročila označili za vojne zločine in zapisali, da gre morda celo za primere namernega ciljanja na civiliste, saj da so napadalci vedeli za število žrtev, ki jih povzročajo med prebivalci Harkova.
Amnesty International je našel dokaze, da je ruska vojska uporabljala kasetne bombe tipa 9N210 in 9N235 kot tudi kasetne mine. Obe vrsti orožja sta prepovedani z mednarodnimi konvencijami, ki jih Rusija sicer ni podpisala.
Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so dodali, da naj bi jih koristila tudi Ukrajina, ki prav tako ni podpisnica konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.
Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov.
Kasetne mine kombinirajo "najhujše značilnosti kasetnega streliva in protipehotnih min", so zapisali pri AI.
Dvomesečno obstreljevanje, ki se je v veliki meri prenehalo z umikom ruske vojske iz okolice Harkova, je mestu, ki je pred vojno štelo 1,5 milijona prebivalcev, prineslo masovno uničenje. "Ljudje so bili ubiti v svojih domovih in na ulicah, na igriščih in na pokopališčih, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč ali ko so kupovali hrano in zdravila," je obseg tragedije opisala predstavnica AI Donatella Rovera.
AI je za potrebe poročila opravil preiskave v zvezi z 41 ruskimi napadi, ki so ubili vsaj 62 ljudi in jih 196 poškodovali. V dveh tednih v aprilu in maju so opravili 160 pogovorov s preživelimi, sorodniki žrtev, očividci in zdravniki.
Prva tovorna ladja s koruzo iz Ukrajine v evropskem pristanišču
Prva tovorna ladja z 18 tisoč tonami koruze iz Ukrajine je v ponedeljek zjutraj priplula v pristanišče na severozahodu Španije, in to po novi pomorski poti, ki zaobide rusko blokado na Črnem morju.
Rusija v 100 dneh vojne z izvozom goriva zaslužila 93 milijard evrov
Rusija je v prvih 100 dneh vojne v Ukrajini z izvozom fosilnih goriv zaslužila 93 milijard evrov; največ goriva so izvozili v EU, ugotavlja Center za raziskave o energiji in čistem zraku (CREA). Največje uvoznice so bile Kitajska (12,6 milijarde evrov), Nemčija (12,1 milijarde evrov) in Italija (7,8 milijarde evrov).
Poročilo neodvisnega centra s sedežem na Finskem prihaja v času, ko Kijev poziva zahodne države, naj prekinejo trgovanje z Rusijo. Poročilo navaja, da je EU v prvih 100 dneh vojne prevzela 61 odstotkov ruskega izvoza fosilnih goriv v vrednosti približno 57 milijard evrov.
Največ, 46 milijard evrov, je Rusija zaslužila na račun prodaje surove nafte. Sledijo plin iz plinovodov (24 milijard evrov), naftni derivati (13 milijard evrov), utekočinjeni zemeljski plin (5,1 milijarde evrov) in premog (4,8 milijarde evrov).
Po ugotovitvah CREA se ruski prihodki od izvoza od marca zmanjšujejo, vendar ostajajo rekordno visoki. Obseg uvoza se je maja v Rusiji v primerjavi z obdobjem pred invazijo nekoliko zmanjšal, in sicer za približno 15 odstotkov, saj so se številne države in podjetja izogibale ruskim dobavam.
Zmanjšanje povpraševanja in nižja cena ruske nafte sta državo maja stala približno 200 milijonov evrov na dan. A kot ugotavljajo raziskovalci CREA, je povečanje povpraševanja po fosilnih gorivih ustvarilo nepričakovan izkupiček: Ruske izvozne cene so bile v povprečju za 60 odstotkov višje kot lani.
Nekatere države, med njimi Kitajska, Indija, Združeni arabski emirati in Francija, so povečale svoje izvoz iz Rusije.
