Svoje dolgoletno poslanstvo v predšolski vzgoji konec meseca zaključuje Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Dobrih 15 let je uspešno vodila ta vrtec, ki v 16 enotah, razpršenih po štirih občinah, v Slovenski Bistrici, Makolah, Poljčanah in Oplotnici, skrbi za 1340 otrok. Od takrat, ko je postala ravnateljica, do danes se je število otrok povečalo za več kot 400, povečalo se je tudi število lokacij vrtca in zaposlenih, prej jih je bilo 160, zdaj jih je 240. Vse to priča o razsežnosti in tudi zahtevnosti ter odgovornosti njenega dela.
Za lokalno pridelano hrano
Leskovarjeva je vse svoje delovno obdobje delala v vrtcu. Enajst let je bila pomočnica ravnateljice, slabih 13 vzgojiteljica v skoraj vseh enotah. Pravi, da je že od malih nog vedela, da bo vzgojiteljica, sploh ni razmišljala o kakšnem drugem poklicu, saj je zmeraj imela okoli sebe otroke, kot pravi, so se že od nekdaj lepili nanjo.
Skupaj s predanim osebjem so uvedli kar nekaj projektov in programov. Za svoje delo so prejeli kopico priznanj, med drugim plaketo za športni vrtec v letih 2010/2011, zlato metlo za najbolj urejen vrtec na Štajerskem leta 2014 in priznanje za zmagovalno sezono po varčnosti v sklopu projekta Hrana ni tjavendan v letih 2016 in 2017.
In prav hrani je Leskovarjeva namenjala posebno veliko energije. Pred sedmimi leti so dobili denar za projekt Živa dediščina v okviru lokalne akcijske skupine. Medse so povabili tudi lokalne kmete, ki so jim povedali, kako bi se jim lahko prilagodili, svoje jedilnike pa so prilagodili ponudbi v okolju. "Takrat smo naredili največji premik. Kasneje je tudi država ugotovila, da je to pravi način. Starši in občine plačujejo tudi prehrano. In prav je, da denar ostane na lokalni ravni. To je krožno gospodarstvo. Sicer pa z deležem lokalne hrane, ki znaša največ do 20 odstotkov (toliko je je mogoče naročiti neposredno, brez javnega razpisa, op. a.), še nisem zadovoljna. Žal nimamo kmetov, ki bi lahko pridelali dovolj zelenjave. Poleg tega hrano kuhamo na različnih lokacijah, pridelovalci pa bi radi pridelke dostavili na eno mesto. Res pa je, da se naši kuharji, ki so zelo ozaveščeni, ponekod, na primer v Poljčanah, direktno povezujejo s kmeti," razlaga o svojem boju za bolj zdravo prehrano najmlajših.
Orali so ledino pri ločevanju odpadkov
Še posebno je ponosna na projekte, ki niso pomembni samo za predšolske otroke, ampak segajo v vse pore našega življenja. Tako so bili med prvimi, ki so začeli ločeno zbirati odpadke. Otrok, ki je vključen v vrtec, nato vpliva tudi na družino, na vse okoli njega: "Prosili smo, da je Komunala Slovenska Bistrica v bližino naših vrtcev postavila ekološke otoke. Otroci se se naučili, kako ločeno zbrane odpadke pravilno odložiti v zabojnike. Poleg tega smo organizirali delavnice, na katerih smo učili tudi starše."
Leskovarjeva ima tudi veliko zaslug za reševanje prostorske stiske vrtcev. V zadnjih letih so namreč v štirih občinah zagotovili primerne pogoje za delo otrok in zaposlenih. "Človek sam ne more čisto nič. Na srečo sem vedno na drugi strani imela dobre sogovornike. Leta 2002 sem naredila študijo in z njo predstavila, kakšne prostore imamo in kakšne bi morali imeti po tedaj veljavnih normativih. Zdaj se vse štiri občine lahko pohvalijo, da imajo prostore primerno urejene - razen na Keblju, za katerega dogovori že potekajo, načrtujem, da bo vrtec zgrajen do leta 2020. Zdaj je vrtec na dveh lokacijah, v pritličju osnovne šole in v enem stanovanju. Sicer pa smo vseskozi iskali različne možnosti. V Oplotnici smo na primer imeli prostore v nekdanji trgovini, na Zgornji Polskavi smo za nekaj let delovali v Babnikovi vili. Staršem in nasploh lokalni skupnosti smo dokazali, da je vrtec izjemno pomemben. Na občinah nikoli niso rekli, nič nas ne briga," še pojasnjuje. V dobro si lahko šteje tudi to, da je v njihove oddelke vključenih šest odstotkov več otrok, kot pa je slovensko povprečje.
Loteva se tudi alpinističnih in potapljaških podvigov
Ivana Leskovar v pokoju gotovo ne bo mirovala. Je velika ljubiteljica planin in gora. Planinska vodnica ima za sabo tudi nekaj zahtevnih alpinističnih vzponov. Med drugim je prečkala tehnično zelo zahtevni Eiger, osvojila je Matterhorn in Mont Blanc, bila je tudi v Himalaji in Južni Ameriki. Z nekdanjim sodelavcem Ivekom Šturmom je plezala po naših gorah, tudi po severni steni Triglava. Kot pravi, se ji je takrat odprl nov svet. Pred leti se je začela še potapljati, njen rekord je globina 56 metrov. V zadnjem času pa je zelo ponosna na leseno hišico, ki jo sama gradita skupaj s partnerjem.
Pomembno je, da so otroci zunaj
S časom se je spremenil tudi odnos do oseb s posebnimi potrebami, nekdaj so imeli posebne razvojne oddelke, zdaj otroke vključujejo v redne oddelke. "Zame je pomembno, da živimo eden z drugim. Tudi jaz sem malo posebna, vsi smo nekaj posebnega. Sama otrok, ki jih imenujemo otroci s posebnimi potrebami, ne vidim takšnih. Menim, da lahko dajo skupnosti celo več kot mi, če so seveda del normalnega okolja. Na takšen način tudi premagujemo predsodke," pojasnjuje dolgoletna ravnateljica.
In kaj je po njenem mnenju najbolj pomembno pri vzgoji otrok ? "Da si pošten. Če poveš, kot misliš, da otroku ne ovinkariš. Da si to, kar si, da se ne pretvarjaš. Ko sem bila vzgojiteljica, sem vsak dan ravnala enako. Ne sme se zgoditi, da odtavaš z mislimi, otroci to takoj čutijo. Če se čudiš, če se veseliš in se valjaš po snegu z otroki, da zatisneš oči, ko poslušaš glasbo in uživaš skupaj z njimi. Če ne jemlješ tega kot posel, ni težave. Zelo pomembno je, da so otroci veliko zunaj, če si z otroki v naravi, potem ni vzgojnih težav. Hvaležna sem, da sem pred leti spoznala Karin Lavin, ki nas je vodila skozi program senzibilizacije. Kot pravi Karin, moraš najprej senzibilizirati sebe, da lahko nato senzibiliziraš druge."