"Težko razumem odklonilni odnos nekaterih staršev do šole, pravil in tudi prepričanje, da se prav njihovemu otroku godi krivica, po drugi strani pa smo vsi v šoli vsemogočni in lahko preprečimo vsak konflikt, stres, poraz, neprijetno izkušnjo otrok."
"Spreminjajo se bralne navade. Knjige morajo tekmovati z novimi vsebinami, in če jih na ta način približamo z zvočnimi in elektronskimi, gremo v korak s časom."
"Medicinske sestre smo odvetnice pacientu, velikokrat se borimo za njegove pravice, to so nas tudi učili."
"S kakšno pravico očitamo ignoriranje norm in oportunizem umetniškim vodjem, ki vabijo režimske ruske umetnike, če pa ves čas lepo - četudi preko posrednikov - poslujemo z Gazpromom? Seveda, plin pač potrebujemo, umetnost pa … "
"Kako lahko socialna demokracija reče, da sindikati niso njena skrb? Kako ne? Kaj pa ima leva stranka? Denarja nima, ker če ga ima, je prodana kapitalu. Imeti mora alternativni predlog za organizacijo in vodenje družbe."
Ne bi smelo biti tako, da smo športniki za druge dobri samo takrat, ko smo dobri.
"Zobozdravnik v času dopusta ne zdravi zob, trgovka s Ptuja med dopustom v Poreču ne klika po blagajni v trgovini, kjer kupuje jogurt. Zakaj bi se torej moral otrok, ki sicer med letom dela, med počitnicami pripravljati za šolo?"
"Zanimivo je videti, da morajo nekateri ljudje iz velikih mest prepotovati več tisoč kilometrov, da lahko uživajo v tem, kar imamo mi na dosegu roke."
Knjižnice že dolgo niso več prostor, kamor pridemo le po knjige, temveč so dnevna soba mesta.
V veliki večini primerov programe o Romih za Rome pišejo ljudje, ki nikoli niti niso videli Roma ali stopili v romsko naselje.
Res je čudno, če od prek tisoč prijav dobiš recimo petnajst komedij. Potem veš, da se po svetu nekaj dogaja. Realna slika so vojne, slaba družbena klima s podražitvami, napeti družinski odnosi.
Športni dosežki so vselej oprijemališča narodne enotnosti, na katerih mali narod izkazuje svojo svetovno veličino.
"Lanske poplave niso prinesle samo slabih stvari, ampak tudi dobro. Tisti objekti, tisti deli, mostovi, ki so bili nujno potrebni popravila, bodo v teh in naslednjih letih prišli na vrsto, kar se najbrž brez te katastrofe ne bi zgodilo."
Živimo v svetu, v katerem smo strašno osamljeni in ne poznamo veščin, kako se zbližati z drugimi ljudmi. Čeprav je to - biti skupaj, naše bistvo.
Morda bi se poplavljenci bolje znašli, če jim po poplavah ne bi natrosili polno praznih obljub o hitri pomoči.
Zahvaliti se moramo za zrak, ki ga dihamo. Ljudje radi tarnamo in včasih pozabimo, da smo živi. Biti moramo hvaležni, da smo živi. Naši predniki so živeli povezani z materjo naravo. Tudi vi, Slovenci.
Nekateri so bili spregledani. Nekdo se lažje izpostavi, drugi se pa v stiski potegne vase in tistega moramo poiskati in ga najti, ker se sam ne bo izpostavil. Ker ga je stiska obrnila navznoter, ne navzven.
Z olimpijsko medaljo se ti resda odprejo marsikatera vrata. A to še ne pomeni, da ti bo vse padlo z neba.