ABC, ki rešuje zdravje: Kako dobro poznate vitamine in minerale?

Bonbon Bonbon
11.03.2022 06:00

Vitaminov in mineralov organizem večinoma sam ne more ustvariti, zato jih moramo vse življenje vnašati s hrano, vodo in prehranskimi dodatki. Spoznajmo naše zaveznike pobližje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Najpomembnejši minerali

Železo

Železo je eden najpomembnejših biogenih elementov v organizmu. Njegova osnovna vloga je dovajanje kisika živi celici v organizmu. Železa naj bi manjkalo kar 20 do 30 odstotkom žensk, vzrok tega pomanjkanja pa naj bi bili neustrezna prehrana, motena absorpcija, izguba krvi, otroštvo, adolescenca, reproduktivno obdobje žensk, nosečnost.

Simptomi pomanjkanja: utrujenost, kratek dih, zmanjšanje fizične sposobnosti, zmanjšana odpornost organizma.

Kalcij

Kalcij je najbolj razširjen mineral v človekovem organizmu, sodeluje pa pri mnogih ključnih procesih v našem telesu, nujen je za okostenitev kosti, sodeluje pri urejanju prepustnosti celične membrane, pospešuje strjevanje krvi, močno vpliva na centralno živčevje. Pomanjkanje kalcija je razmeroma pogost pojav, medtem ko je njegovo povečano vnašanje izjemno pomembno v času človekove rasti in v starosti.

Premajhen vnos kalcija povzroči pospešeno izgubljanje kostne mase, kar se ženskam pogosto dogaja po menopavzi. To je tudi vzrok osteoporoze.

Baker

Baker je razširjen v tkivih v obliki organskega kompleksa, delujočega kot encim, in sodeluje pri različnih presnovnih reakcijah, sintezi nekaterih esencialnih spojin in ohranjanju normalnega delovanja živčnega sistema.

Pomanjkanje bakra je ena glavnih nevarnosti za bolezni krvnega žilja. Pomemben je tudi za imunski sistem, prav tako je sestavni del naravnih pigmentov (keratin v laseh). Ljudem ga zelo redko primanjkuje.

Medication decision concept and natural remedy nutrition choices dilemma between healthy fresh fruit and vegetables or pharmaceutical pills and prescription drugs.,Image: 376115539, License: Royalty-free, Restrictions:, Model Release: no, Credit line: Profimedia
Profimedia

Cink

V človekovem organizmu je dva do tri grame cinka, ta pa je navzoč v vseh organih, še zlasti pa v eritrocitih, levkocitih, kosteh, mišicah, jetrih, trebušni slinavki in prostati. Cink je sestavni del številnih encimskih sistemov.

Od cinka so odvisne različne fiziološke funkcije: rast in delitev celic, spolno dozorevanje, reprodukcija, prilagajanje temi, celjenje ran. Cink je vključen v obrambni sistem in sodeluje pri presnovi nekaterih vitaminov in pri čutilnih funkcijah, zlasti pri okusu in vonju. Vpliva tudi na delovanje možganov.

Magnezij

Magnezij je četrti najbolj zastopan mineral v človekovem telesu. Imamo ga 24 gramov, od tega več kot polovico v kosteh. Magnezij deluje v več kot 300 encimskih sistemih, pomemben je za nevromuskularni prenos dražljajev, mineralizacijo kosti, pristojen je za aktivnost kalcijevih kanalov in neposredno sodeluje pri ustvarjanju energije.

Ljudem ga razmeroma pogosto primanjkuje, ker smo spremenili prehranjevalne navade. Njegovega pomanjkanja pogosto ne opazimo, lahko pa je posledica motnje v prebavilih ali sladkorne bolezni, poškodb ledvic in kroničnega alkoholizma. Pomanjkanje magnezija zmeraj spremljajo spremembe v presnovi kalcija in kalija, hkrati pa je zaradi tega pomanjkanja možno okrepljeno strjevanje krvi.

Natrij

Človeški organizem vsebuje 60 gramov natrija, od tega 31 gramov v zunajcelični tekočini, 19 gramov v kosteh in devet gramov v celicah. Natrijevi ioni so pomembni za kislinsko-bazično ravnovesje. Pomanjkanje natrija je izredno redko, in sicer ob dolgotrajnih driskah, bruhanju, povečanem znojenju in opeklinah, če tekočine ne nadomestimo.

Ob kopici zdravil se je marsikomu res težko znajti.
Profimedia

Najpomembnejši vitamini

Vitamin A med drugim pomeni oviro za nahodne viruse, saj uravnava rast celic sluznice, ki otežujejo dostop bakterij in virusov v telo. Pripomore tudi k dobremu vidu, potreben je za zdravo in prožno kožo, krepi pa tudi kosti in zobovje. Vitamin A je predvsem v ribjem olju, jetrih, jajčnem rumenjaku; pomaranče in vrtnine, kot so korenje, špinača, brokoli, paprika, pa vsebujejo veliko betakarotena, ki se po zaužitju spremeni v vitamin A.

Vitamin B med drugim prispeva k dobremu razpoloženju, spodbuja rast, obnavlja poškodovane živčne celice, izboljšuje prekrvljenost. Vitamin B je dejansko oznaka za skupino vitaminov, ki vsak po svoje regulirajo celično presnovo: vitamin B1 ali tiamin pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov, pri delovanju živčevja in srca; B2 ali riboflavin med drugim omogoča izločanje stresnih hormonov; B12 je pomemben za presnovo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pa tudi za kri in živce. Najpomembnejši viri vitaminov B so svinjsko meso in ribe, jetra, kvas, polnovredne žitarice, stročnice, listnata zelenjava, rdeča pesa, mleko in sir.

Profimedia

Vitamin C je zelo pomemben pozimi, saj krepi imunski sistem in deluje protivnetno, v jetrih pa sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi, pomaga tudi pri absorpciji železa iz črevesja, pripomore k celjenju ran. Glavni vir vitamina C so kislo zelje ter sveže sadje in zelenjava - veliko ga je v citrusih in kiviju, v papriki, kolerabi, zelju, brokoliju, brstičnem ohrovtu ...

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih ter uravnava ravnovesje med njima pri nalaganju v kosteh, znamenje pomanjkanja sta denimo rahitis in osteoporoza. Telo ga lahko samo proizvaja, če smo izpostavljeni sončnim žarkom, pozimi, ko je teh malo, pa raven D-vitamina lahko upade. Je v ribjem olju, lososu, tunini, sardinah, mleku in mlečnih izdelkih.

Vitamin E deluje kot antioksidant, nekateri mu pravijo vitamin mladosti, saj preprečuje staranje in odmiranje celic ter vzdržuje funkcije živčnega in mišičnega sistema. Najdemo ga v oreščkih, rastlinskih oljih (denimo sončničnem), žitnih kalčkih, listnati zelenjavi in špinači.

Vitamin K sodeluje pri strjevanju krvi - krvavitve iz nosu, slabo celjenje ran so lahko znak pomanjkanja vitamina K. Veliko ga je v zeleni listnati zelenjavi, brokoliju, cvetači, soji in jetrih pa tudi v olivnem in ribjem olju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta