Boštjan in Ana Klun: Postali smo nekritična vodljiva masa

Ana in Boštjan Klun "ne verjameta v instantne zgodbe". Govorita sproščeno o resnem in resno o sproščenem. O novih trendih pri načrtovanju lokalov, o človeških odnosih, iskanju miru v kaosu in nerazumljivi sedanjosti.
Odšla sta na svoje in skupaj ustvarila zdaj nadvse uspešno podjetje. Kako je biti sam sebi šef? "Šefovsko pozicijo opraviva vsak posebej samemu sebi. Pri projektih, kjer sodelujeva, je tako, da tisti, ki je nosilec projekta glede na primarno dejavnost, tudi pelje projekt z vsemi šefovskimi zadolžitvami," pojasni Ana in poudari, da sicer nimata izrazitih delitev vlog. "Nekje 80 odstotkov vseh procesov v podjetju je rezultat simbioze najinih pogledov. Ana se običajno bolj nazaj drži v volilnih kampanjah in pri dogodkih, prav tako pa ni samoumevno, da se jaz vtaknem v vsak projekt brandinga ali urejanja prostora, ki ga spiše Ana. Menim celo, da so nekateri projekti boljši, ker me ni bilo blizu," pristavi Boštjan. Se kdaj zgodi, da prepir iz doma preneseta v službo in obratno? "Pri naju je vse v enem žaklju," je neposredna Ana, "a ko sem spoznala, da je vse in hkrati največ, kar lahko storim, da delam na sebi, se mi je odprl popolnoma nov svet. Starejša ko sem, bližje in bolj fajn sem si." Kakšni pa so novi "fajn trendi" na področju dizajna notranjih prostorov lokalov? "Bolj kot trende je treba izpostaviti vsebino in to, da nikdar ne smemo podcenjevati gosta," je jasna Ana, pri čemer Boštjan dodaja, da ni vnaprej napisane zgodbe. "Zato si želiva vsako napisati od začetka. Trdimo, da je nemogoče nekomunicirati, in lokali so samo medij, skozi katerega se med goste prelije investitorjevo sporočilo. Da, drži, leseni pubi ta hip niso ‘in’, tako ljubi v devetdesetih. Kaj pa, če hočemo narediti pristen angleški pub?"

Spomini na otroštvo ob koktajlih

Med drugim sta na Primorskem ustvarila lokal, ki se imenuje Džungla, opremila sta tudi mariborski LeVino v Poštni ulici. "Za razumevanje Džungle je treba upoštevati tradicionalno vpetost slovenske Istre v tri kulturne prostore, poleg Slovenije in Hrvaške nismo pozabili na Trst. Skrajni čas je bil, da tudi italijanskega gosta znova privabimo z odlično koktajl karto in vrhunsko hrano. Džungla tako omogoča kreiranje nove domačnosti, ki se v Istri nikoli ni omejevala na naše in vaše. Gre za avtentično zgodbo, unikum, ki ni kopija nekega drugega lokala," povesta in izpostavita zanimivosti lokala: "Na gugalnicah - obrnejo se tako, da se gost guga tudi skozi vrata lokala - lahko med spomini na otroštvo uživate v vrhunskih koktajlih in opazujete bartenderja med delom. Posebno poglavje so tudi sanitarije, v katerih zvoki pragozda preglasijo zunanji svet. To sta le dve zanimivosti lokala izmed mnogih."

Pa mariborski Le Vino? "Le Vino ni 'le' lokal ali 'le' vinski bar v najbolj živahni ulici v mestu, temveč je most med pristnim domačim, trendovsko mondenim in tremi ambienti. Želeli so dvigniti kulturo pitja vina, postati stičišče vinskih zgodb z izkušenimi pivci in mladim ponuditi doživetje prvovrstnega enološkega užitka v mestu najstarejše trte na svetu. Da bi uspešno križali želje in avtorski koncept, smo zahtevali umik točilnega pulta ter kreirali tri mikro ambiente – neskončno dolgo klop za družabne večere, mize za intimnejše spoznavanje vina in kotiček z zofo, namenjeno udobnim pogovorom in lovljenju nasmehov v objektive pametnih telefonov. Drugi obraz lokala je klet, namenjena degustacijam, s pritajeno svetlobo primerna za intimne koncerte, zakuske in zabave do jutra. Pri LeVinu nismo prispevali imena in celostne grafične podobe lokala," zavzeto pripovedujeta. Sta kdaj doživela neuspeh in lokal ni zaživel tako, kot je bilo predvideno? "Naučila sva se, da še tako dodelana podoba ne nadomesti prej omenjenih zahtev po dodelani ponudbi in predanem osebju," odvrneta.

Dva klika in država se ustavi

Kako gredo skupaj dizajn, druženje in korona? Bo odslej treba lokale opremljati tako, da bomo drug od drugega čim dlje? Kako lahko še naprej imamo drug drugega in se hkrati nimamo? "Veste, malo starejši se spomnimo, kako smo se ob izteku tisočletja bali milenijskega hrošča, ki bo ob prehodu v leto 2000 sesul celotne računalniške sisteme in povzročil katastrofe neslutenih razsežnosti. Covid-19 bo na oblikovanje prostorov imel približno enak učinek kot prej omenjeni nateg na kibernetsko varnost," verjame Boštjan Klun. Kako ocenjujeta komunikacijo države z državljani v času korone? Kako podajati informacije o nečem, ob čemer gre že vsem na bruhanje? "Na to vprašanje ne morem odgovoriti, razen, če moram, oziroma ne znam točno odgovoriti, razen, če odgovorim. Zveni zmedeno? Ste morali prebrati dvakrat? Vas na kaj spominja?" je hudomušen Boštjan in nadaljuje: "Meni gre zlasti na bruhanje, ko zjutraj preberem, da so trgovine ob nedeljah lahko odprte, sledi pa večerna grožnja, da bomo morda omejili obratovalne čase trgovin. Oprostite, ali se lahko končno zmenite in dogovorjeno podate kot jasno, kratko in nedvoumno sporočilo? Če ne znate drugače, lahko, prosim, vsaj kopirate ministra Gantarja?"

Se bomo iz vsega skupaj kaj naučili? "Kaj smo se naučili, bo pokazal čas, težko pa sprejmem, da je bil tako hudičevo agresiven in smrten. Marca smo zapečatili usodo številnih industrij, danes pa se lahko de facto nemoteno družimo, prehajamo meje in se gnetemo na plažah. Večina ljudi oboli v domovih za starejše občane, krivi pa so zabava, poročna slavja in zasebne žurke," je prepričan Boštjan. "Oprostite, jaz tega ne razumem, pa se imam za pismenega človeka. Spomladi sem bil državni sovražnik, če sem hotel v sosednjo občino, danes pa sem si za to pri državi kupil bon, ki ga bodo odplačevali moji vnuki. Skratka, ne bojim se virusa, strah me je, da nismo spoznali, kako nekritična vodljiva masa smo postali, in spregledali, kako ranljivi smo. Dva klika in država se ustavi."

Instagram ne zagotavlja ničesar

Ali jima nekdanji karieri pri delu pomagata? Da zelo dobro razume moderatorje in nastopajoče, pove Boštjan Klun kot nekdanji medijec, a pristavi, da Klun Spaces & Stories niso, kar so, zaradi njegove pretekle medijske izpostavljenosti. "Verjel sem vase, v Ano in naše sposobnosti ter spoštoval naročnike. Verjel sem, da lahko ponudimo stvari, ki jih bodo drugi cenili zaradi vsebine, ne pa zaradi moje medijske slave v dvomilijonskem avditoriju. Veste, koliko je vredna slovenska medijska prepoznavnost? Že v Trstu si s svojo sliko na naslovnici ne moreš prav nič pomagati, in v to naj verjamem? Moja faca in vpliv na instagramu naj bosta torej garancija, da bodo ljudje delali z nama?" se sprašuje Boštjan, medtem ko njegova žena ostaja hvaležna, da je lahko bila vodja projektov "v vrhunskem timu ob boku Borisu Balantu, očetu številnih največjih slovenskih blagovnih znamk, kot so Mobitel, Luna, Pivovarna Laško". Kaj jima je posladkalo to precej kislo leto? "Zagotovo Džungla, projekti, ki so odprtju sledili, in covid-19, saj imam zaradi njega leto dni dodatnega časa, da se pripravim na polovičnega Ironmana. Letos so zaradi omejitev vse jesenske odpovedali," se za konec še pošali Boštjan, vendar na najprikupnejši način strne naš mini klepet Ana Klun: "Spoznanje, da je delo na sebi edino tisto, kar me pomirja in zadovoljuje s tem, kar sem, kar ustvarjam in kar lahko dajem svetu za lepši jutri."