Zdi se nam, da jih poznamo do obisti, te neprijetne simptome in znake prehlada. Pa tudi o najboljših rešitvah iz babičine lekarne poslušamo od otroštva. Prehlad je namreč eden od glavnih razlogov, zakaj obiščemo zdravnika, in antibiotiki so, na žalost, še vedno predpisani za nekaj več kot 60 odstotkov navadnega smrkanja, kljub dejstvu, da so bakterije v vanj vpletene le v dveh odstotkih. Da pa pri spopadanju na drugi strani ne bomo podlegli prav vsaki ljudski “modrosti”, nekaj dejstev in zablod, ki pomagajo ločiti resnico od fikcije ter lahko prihranijo kar nekaj časa, denarja in frustracij.
Če nas zebe, se prehladimo
To je najverjetneje najbolj razširjen mit o prehladu, saj ljudje že leta verjamejo tej ljudski “modrosti”. Domnevno naj bi ta mit nastal, ker so prehladi v zimskem času pogostejši in hladen zrak povzroči izcedek iz nosu. Vendar so študije iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja pokazale, da se prostovoljci, izpostavljeni mrazu in izjemnemu mrazu, niso okužili z virusom prehlada. Četudi so ga že imeli, se prehlad ni poslabšal.
Antibiotiki so rešitev
Antibiotiki pri prehladu po navadi ne pomagajo, saj delujejo proti bakterijam, medtem ko je večina prehladov virusnih. Njihovo neupravičeno čezmerno predpisovanje pa lahko povzroči razvoj bakterij, odpornih na antibiotike, in ko vendarle nastane bakterijska okužba, je slednji morda ne bodo mogli pozdraviti. Pravzaprav lahko antibiotiki prehlad celo poslabšajo, saj ubijejo "prijazne" bakterije in ustvarijo virusom prijaznejše okolje.
Barva izcedka iz nosu veliko pove o zdravju
Verjamete, da barva smrklja pokaže, kako ste zdravi? Zelena ali rumena sluz naj bi pomenila, da imamo okužbo in da je morda nekaj hudo narobe. Toda v resnici o prehladu oziroma zdravju ne pove veliko. Čeprav so po njej v preteklosti zdravniki velikokrat določili, ali je okužba bakterijska, so v večini primerov vsi prehladi virusni. Dokazano je, da je barva sluzi veliko bolj povezana s hrano, ki smo jo jedli, oziroma s kemikalijami, ki smo jih zaužili.
Otroka moramo takoj peljati k zdravniku!
Poznati moramo simptome, ki resno bolezen ločijo od navadnega prehlada. Ne glede na to, ali mislimo, da ima naš otrok gripo ali prehlad, bi morali obiskati zdravnika šele takrat, ko ima enega od teh simptomov:
• prehlad traja več kot 10 dni,
• vročina ne pade,
• telesna temperatura je višja od 39 stopinj Celzija,
• koža je modrikasta,
• pojavijo se težave z dihanjem, vključno s piskanjem in hitrim dihanjem,
• boleča ušesa ali izcedek iz ušes,
• izjemna razdražljivost,
• gripi podobni simptomi, ki se vrnejo po tem, ko je že kazalo, da se je stanje umirilo (še posebno, če vključujejo vročino in poslabšanje kašlja),
• nezmožnost prebujanja,
• otrok spije premalo tekočine,
• epileptični napadi,
• poslabšanje drugih stanj, kot so na primer bolezni srca ali diabetes.
Kokošja juhica naredi čudeže
Ta mit sicer vsebuje nekaj resnice. Mojzes Majmonid, rabin in zdravnik iz 12. stoletja, je bolnikom v resnici priporočal juho iz mastne kokoši. A čeprav juha gotovo ne škodi, še posebno, če imamo suho, dražeče grlo, mnogi še vedno ne verjamejo, da tako imenovani židovski penicilin pri zdravljenju prehlada pomaga. Zaradi sinergetičnih lastnosti, kombinacije sestavin in dejstva, da gre za toplo tekočino, pa olajša njegove simptome. Raziskovalci so zato zaključili, da naj bi piščančja juha pomagala telesu, da hitreje in učinkoviteje izloči sluz iz bronhialnih cevk in druge tekočine. To naj bi bilo zato, ker vdihavanje toplih hlapov dvigne temperaturo v nosu in sprosti zgoščene izcedke. Aktivne sestavine v kokošji juhi so zelena, čebula, korenje, peteršilj, gobe, pastinak, žajbelj, timijan, sol in poper.
