Bonbon
Včasih le pokašljujemo, drugič lahko imamo prave "napade" silovitega kašlja. Ponoči nam lahko krati spanec. A kašelj nam ne greni dnevov le pozimi.
Kašljamo tudi iz drugih razlogov. Kašelj je namreč refleksno dejanje, s katerim telo čisti dihalne poti. Lahko da so te manj prehodne ali pa zamašene zaradi sluzi ali izmečkov, v dihalne poti lahko z vdihom zaidejo tujki, s kašljem se telo brani pred dimom in tudi pred snovmi, na katere smo alergični. Pri kadilcih se pojavi značilen kadilski kašelj, saj kajenje draži pljuča. Kašljamo pa lahko tudi povsem brez snovnega povoda - razlog za dolgotrajno pokašljevanje je namreč lahko tudi psihičnega izvora. Kašelj je lahko tudi simptom nekaterih resnejših bolezni, denimo astme, pljučnice in pljučnega edema, tuberkoloze, pljučnega raka in drugih tumorjev dihalnih poti, srčnega popuščanja, pa tudi nezaželen stranski učinek jemanja nekaterih zdravil. Kašelj nastane z nenadnim hitrim izdihom proti zaprtima glasilkama. Pri tem pride do zelo velikega pretoka oziroma hitrosti zraka in prav slednje lahko odstrani tujke in odvečno sluz v dihalnih poteh. Glede na trajanje kašljanja ločimo kašelj na akutni in kronični. Akutni kašelj traja od dva do osem tednov, najpogostejši vzroki zanj so virusna obolenja zgornjih dihal ali običajni prehlad, mine po ozdravitvi osnovnega vzroka. Z izrazom kronični kašelj pa opisujemo tistega, ki traja več kot osem tednov. Vzroki zanj so kronične bolezni spodnjih dihalnih poti, alergije, popuščanje delovanja srca, pljučne bolezni, vključno s pljučnim rakom. Glede na pojav sluzi kašelj ločimo na produktiven in neproduktiven oz. suh kašelj.
Do produktivnega kašlja pride, ker se sluz, ki sicer v dihalnih poteh stalno nastaja, prekomerno izloča - lahko da zaradi okužbe, alergije ali bolezni. Produktiven kašelj ima večinoma izvor v spodnjih dihalnih poteh, suh neproduktiven kašelj pa je pogosto povezan z znaki prehlada in običajno nastane zaradi infekcije zgornjih dihal (lahko ostane ves čas suh, dražeč, lahko pa nato preide tudi v produktiven kašelj), pojavlja pa se tudi pri kašlju psihičnega izvora.
Vsaj na začetku se s kašljanjem praviloma spopademo sami. Pomembno je zaužiti veliko tekočine, saj ta pri produktivnem kašlju razredči sluz in olajša izkašljevanje, pri suhem kašlju pa tekočina navlaži vneto sluznico in s tem pomiri kašelj. Dobro nam bo del vlažen zrak v prostoru, pomagajo lahko zeliščni čaji in sirupi in sicer se za produktiven kašelj priporočajo pripravki iz jegljiča, timijana, materine dušice in bršljana, za suh dražeč kašelj pa slez in ozkolistni trpotec. Če kašelj - običajno ob prehladu, nahodu ali gripi - po sedmih dneh ne mine, ga moramo pozorno spremljati in se, kadar traja dlje kot dva, tri tedne brez znakov izboljšanja, odpraviti na pregled k zdravniku. Obisk v ambulanti je nujen tudi v primeru, če opazimo rdeče, zelene, rjave obarvane sluzi, pa tudi tedaj, ko ga spremljajo bolečine v grlu, ušesih ali prsih ali pa težave z dihanjem (denimo kratka sapa, občutek dušenja, piskajoče dihanje). Tudi tako imenovani lajajoč kašelj, ki se običajno pojavi pri otrocih in pa oslovski kašelj, ki se začneta s prehladnimi simptomi, značilna pa postaneta ob napredovanju bolezni, nujno zahtevata pregled pri zdravniku.
Posebno obravnavo pa zahteva tudi sprememba narave kašljanja. Še posebej morajo biti na to pozorni dolgoletni kadilci, ki sicer že dolgo zjutraj kašljajo: če se pojavijo večje količine izmečka in kašelj preko dneva, ki ga prej ni bilo, je treba stopiti k osebnemu zdravniku. Skratka, ob kašljanju ni prav le zamahniti z roko, češ, saj bo minil. Tudi kašelj zahteva našo pozornost - z zdravljenjem osnovnega vzroka se namreč kašelj praviloma umiri in le izjemoma se zgodi, da zdravniki ne najdejo vzroka za kronično kašljanje.
