Bonbon
Verjetno vas bo presenetil podatek, da kar tri leta življenja prenašamo glavobol in nahod. Izračunali so, da do svojega 75. leta prebolimo okoli 200 prehladov. Okužbe dihalnih poti so nasploh najpogostejša obolenja. Čeprav prehladi drugače kot gripa pri sicer zdravih ljudeh praviloma ne pustijo hujših posledic, pa so spremljevalne težave neprijetne in naporne.
Ob prehladih se vedno znova zbegani vprašamo, ali je treba zvišano temperaturo "preznojiti", kako lahko koga okužimo tudi takrat, ko se ne počutimo več bolni. Da bi opravili z nejasnostmi, navajamo najpogostejše mite o prehladih.
Hlad povzroči prehlad
Drži!
Hladna stopala so najboljše povabilo virusom prehlada. Živčni sistem v odzivu na hladnost zmanjša krvni obtok v dihalnih poteh, zato se zniža temperatura v žrelu. Ko se tanke kapilare v sluznicah stisnejo, obrambne celice tja ne prispejo pravočasno in virusom je pot odprta - zato se začnejo razmnoževati. Hladnost sama ni škodljiva, nasprotno, menjavanje toplote in hlada pospešuje krvni obtok in obrambne celice zato bolje nadzirajo organizem. Obisk savne in Kneippove kure zvišajo število obrambnih celic organizma, torej povečajo imunost.
Grgranje je boljše kot čaj
Ni res!
Na obolelo grlo blagodejno delujeta grgranje in pitje čaja. Grgranje tople slane vode (1/4 žličke na kozarec vode) ali pitje žajbljevega ali kamiličnega čaja navlaži vneto žrelo, sprosti otrdeli sekret in povzročitelje bolezni odstrani iz organizma. Pri tem se deloma uničijo klice. Globlje predele žrela in grla z grgranjem seveda ne dosežemo, zato glede njih pomaga počasno pitje rastlinskega čaja (manjši požirki), denimo žajbljevega, koprčevega, lakričinega ali janeževega. Če ste samo hripavi, bodo zadoščali že boNboni na bazi žajblja. Če bolečino v grlu spremlja še oteženo požiranje, sežemo po pastilah z aktivnimi snovmi, ki preprečujejo širjenje vnetja.
Temperaturo je treba "preznojiti"
DržI!
Zvišana temperatura je odličen in koristen naravni mehanizem: telo zviša svojo delovno temperaturo, da bi uničilo viruse, zato mu tega ne bi smeli preprečiti. Znojenje na začetku prehlada z zvišano temperaturo lahko čez noč ustavi močnejše vnetje. Znojenje lahko dodatno pospešimo s pitjem lipovega ali bezgovega čaja.
Recept: 2 žlički cvetov damo v skodelico, prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati pet minut (lipa) oziroma deset minut (bezeg). Nato odcedimo. Sveže pripravljen in vroč čaj pijemo trikrat na dan.
Ne pozabite, da mirovanje pospešuje delovanje obrambnega sistema. Če imate več kot dva dni visoko temperaturo (nad 39 stopinj Celzija), je potrebna pomoč zdravnika.
Imunost je mogoče okrepiti pozneje
Ni res!
Raziskava pripravkov za krepitev imunosti je pokazala, da lahko skrajšajo čas prehlajenosti, vendar samo, če jih začnemo jemati ob prvih znamenjih obolelosti grla. Širjenje virusa je treba ustaviti, dokler sile organizma še delujejo. Kot nujen ukrep ob prvih znakih prehlada v prvih dveh do štirih dneh priporočamo dnevno zaužitje 1 do 2 grama vitamina C, 60 mikrogramov cinka in 200 mikrogramov selena. S hrano je preventivno najbolje zaužiti 500 mikrogramov vitamina C, 15 mikrogramov cinka in 50 do 100 mikrogramov selena. Imunost krepijo tudi probiotični mlečni izdelki s kulturami Lactobacillus casei.
Nič razpršil in kapljic
Ni res!
Za zmanjšanje oteklin priporočajo kapljice ali razpršila. Z njimi sprostimo akutno zamašen nos in utekočinimo sekret, s tem pa preprečimo vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Vendar se ju ne sme jemati dlje kot teden dni. Za lažje oblike prehlada so na voljo blažja sredstva, denimo razpršila na osnovi morske vode ali homeopatski spreji za nos.
Virusom prehlada se je mogoče izogniti
Drži!
Če se potrudite in imate srečo, se lahko virusom izognete. Nevarnost okužbe lahko denimo zmanjšate tako, da v avtobusu ali v zdravniški čakalnici ne dihate skozi usta, marveč skozi nos: dlačice v nosu bodo ujele in ustavile morebitne viruse. Vendar pomenijo veliko večjo nevarnost okužbe vratnih kljuk, telefonskih slušalk ali fotokopirnih naprav, kjer je končalo malce sluza žrtve prehlada, ki je ob brisanju nosa ali kihanju prišel na njihove roke, od tam pa na omenjene predmete. Ti povzročitelji lahko tam preživijo nekaj ur, in ko se znajdejo na naših prstih, zlahka prodrejo v naše telo, ko si prvič pomanemo oko ali se dotaknemo ust. Zato se glavno priporočilo glasi: umivajmo si roke nekajkrat na dan.
Pomembno je razlikovati vrsto kašlja
Drži!
Kašelj skoraj zmeraj povzročijo virusi prehlada, antibiotiki pa temu niso kos. Pri kašlju je hkrati izredno pomembna pravilna diagnoza. Gre za suh dražilni kašelj (praviloma na začetku prehlada) ali za produktivni kašelj z izbljuvanjem sluza? Pri prvem je dobro omiliti draženje kašlja, sicer se sluznica bronhijev trajno poškoduje, kašelj pa okrepi, pri drugem pa kaže kašelj spodbujati, ker se s sluzom odstranijo tudi povzročitelji okužbe. Za ustavitev kašlja pijemo rastlinske čaje, ki blažijo krče; če izkašljevanje spremlja sluz, pomagajo masti za prsi z eteričnimi olji in čaji, ki olajšajo izkašljevanje.
Nič športa za prehlajene
Ni res!
Rahel kašelj ali nahod ni razlog, da ne bi mogli biti športno aktivni. Ustrezno previdni (ustrezno oblačilo, po vadbi prha) lahko organizem celo spodbudite k samoozdravitvi. Če pa se počutite bolni (otečene bezgavke, zvišana temperatura), šport odpade. To velja tudi za ljudi, ki jemljejo antibiotike ali druga zdravila.
Kokošja juha pomaga zoper prehlad
Drži!
Raziskava ameriških klinik je potrdila, da kokošja juha očitno vsebuje številne sestavine, denimo cink, ki preprečujejo razmnoževanje virusa, ali beljakovino cistein, ki prepreči vnetja. Začimbe, na primer čili ali ingver, dodatno povečajo učinkovitost tople, predvsem domače juhe.
Po prehladu nič okužb
Ni res!
Celo če organizem premaga okužbo, je lahko žrtev nove. Organizem po prebolelem prehladu ustvari protitelesa zoper konkretne viruse, ki so povzročili prehlad. Vendar pa je v sezoni prehladov aktivnih več kot 200 vrst virusov, tako da lahko sledi okužba z drugim tipom virusa. Edina učinkovita zaščita zoper njo je močna imunost.
Srečni redkeje kašljajo
Drži!
Raziskave so pokazale, da čustva, denimo strah ali sreča, v našem organizmu zbudijo biokemične procese, ki vplivajo na število belih krvničk in protiteles. Tako žalost, občutek nemoči ali kronični stres občutno oslabijo imunost. Največjo nevarnost prehlada povzroča stres zaradi družinskih težav ali brezposelnosti. Hkrati okužbe poslabšajo počutje in krepijo željo po samoti in umiku. Tako narava zagotavlja, da v miru in samoti ozdravimo oziroma ne širimo okužbe.
