Odprite srce toplini: Kako si enostavno polepšati božične praznike

Ne bo takšen, kot je bil, a kaj pa sploh še je. Zmešanemu svetu navkljub pa sporočilo božiča ostaja nespremenjeno. Luč v temi. Novo upanje. Neprecenljivost tega, da imamo drug drugega. Božič je eden največjih krščanskih praznikov, ko se je po verovanju kristjanov Jožefu in Mariji v majhnem mestecu Betlehem rodil Jezus. Tega je Marija po navedbah v evangelijih povila in položila v jasli hleva, ker drugje zanje ni bilo prostora. Ko se je Jezus rodil, je na nebu vzšla zvezda, ki je oznanila, da se je rodil odrešenik.

Na praznik se začnejo verniki pripravljati z adventom, ki se je letos začel konec novembra in se bo končal na sveti večer. Mnogi verniki bodo, kot je običaj, postavili jaslice in okrasili božična drevesca. No, mnogi so jih že, saj se v zadnjih letih val božičnega veselja sproži že tedne pred praznikom. Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namesto gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanskega, ki se od našega razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja.

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega stoletja in začetka drugega. O njem sta pisala judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij mlajši. Omenjata ga tudi rimska zgodovinarja Tacit in Svetonij. Papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju, pa je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december.

Domnevajo, da je bil 25. december izbran zato, da bi z njim nadomestili rimski praznik nepremaganega Sonca oziroma boga Mitre. Zelo verjetno je tudi, da se Jezus ni rodil ob začetku našega štetja, ampak nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju benediktincu Dioniziju Maliju naložil, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a Mali naj bi se pri izračunu zmotil za štiri do sedem let.