Bonbon
V normalnih razmerah krožna mišica na dnu požiralnika preprečuje, da bi se kislina vračala v požiralnik. Ta mišica ostane stisnjena in se sprosti le, kadar do nje pride pogoltnjeni grižljaj. Če pa se sprošča ob nepravem času, ali če oslabi, lahko želodčna kislina steče v požiralnik in povzroči zgago.
Večina ljudi lahko svoje nelagodje obvlada s prilagoditvijo prehrane, antacidi (sredstvi za nevtralizacijo želodčne kisline, od katerih je večina dostopna brez recepta) in hujšanjem. Če pa je zgaga huda, ti ukrepi včasih prinesejo le prehodno ali delno olajšanje. V takšnih primerih utegnejo biti za obvladanje simptomov potrebna novejša, močnejša zdravila.
Kdor doživlja zgago, se ponavadi srečuje še z enim ali več simptomi:
- bolečinami v prsih,
- težavami pri požiranju,
- kašljem, piskajočim dihanjem, hripavostjo ali vnetjem žrela,
- vračanjem krvi,
- črnim blatom.
Kot smo že rekli, se mora požiralniški sfinkter sprostiti, ko po požiralniku do njega pride prežvečena hrana ali popita tekočina. Če se razpre ob nepravem času, lahko kisla želodčna vsebina steče nazaj v požiralnik, tudi če človek stoji pokonci. Težave so seveda hujše, če se skloni naprej ali če leži.
Dejavniki, ki lahko povzročijo nepravilno sproščanje krožne požiralnikove mišice:
- mastna hrana, čokolada, kofein, čebula, začinjena hrana in nekatera zdravila. Poleg tega pa še: alkohol, veliki obroki, ležanje kmalu po jedi, pomirjevala, teofilin (zdravilo za astmo).
Motnje, ki otežujejo prebavo, lahko povečajo nevarnost za pojav zgage. Med takšnimi so:
- debelost: odvečna teža pritiska na želodec in trebušno prepono. Pritisk povzroči odprtje požiralniškega sfinktra z vsemi posledicami. Podoben učinek ima zaužitje zelo velikih obrokov.
- hiatusna terapija: pri tej motnji del želodca skozi trebušno prepono zdrsne v spodnji del prsnega koša. Če je zdrs izrazit, lahko poslabša zgago.
- nosečnost poveča pritisk na želodec in poveča nastajanje hormona progesterona. Ta hormon sprošča številne mišice, med drugim tudi požiralniški sfinkter.
- astma, čeprav natančna povezava med astmo in zgago ni znana.
- sladkorna bolezen: eden izmed mnogih možnih zapletov sladkorne bolezni je redka motnja, gastropareza, pri kateri je praznjenje želodca močno upočasnjeno. Želodčna vsebina, ki ne pride dovolj hitro v tanko črevo, pa se lahko začne vračati v požiralnik, kjer izzove zgago.
- peptična razjeda: odprta rana ob zaklopki, ki uravnava pretok hrane iz želodca v tanko črevo, lahko onemogoči pravilno delovanje te zaklopke in izrazito oteži normalni prehod hrane. Hrana zaradi tega ostaja v želodcu predolgo, nakopiči se želodčna kislina, ki lahko steče nazaj v požiralnik.
- ipočasnjeno praznjenje želodca je možno poleg sladkorne bolezni tudi pri nenormalnem delovanju živcev in mišic in pri nekaterih vezivno-tkivnih boleznih.
Večina težav z zgago je blagih, če pa so simptomi hudi ali pogosti, lahko pomenijo, da so se pojavili zapleti, ki zahtevajo zdravljenje. Zdravnika je treba obiskati:
- pri zgagi večkrat na teden,
- pri zgagi, ki se ponovi, ko učinek antacidov popusti,
- pri zgagi, ki vas ponoči zbudi.
Zdravniku za postavitev diagnoze običajno zadošča opis simptomov. Če so težave zelo hude ali če se ne odzovejo na zdravljenje, pridejo v poštev preiskave. Ponavadi je to gastroskopija, redkeje rentgensko slikanje z barijem. Zadnje čase uporabljajo skoraj izključno gastroskopijo, saj je že ob preiskavi možno vzeti vzorec eventualno spremenjenega tkiva za histološki pregled.
Nezdravljeno kronično vračanje želodčne kisline v požiralnik lahko povzroči brazgotinjenje, ki privede do zožitve požiralnika in težav pri požiranju. Spodnji del požiralnika je tudi mesto, kjer se lahko sluznica tekom let maligno spremeni. Najpogostejši način zdravljenja so zdravila, in sicer:
- antacidi so zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino. Naprodaj so brez recepta in so zelo primerni za odpravljanje občasnih, blagih težav zaradi zgage. Vendar pa taki ne pozdravijo vnetega požiralnika, prizadetega zaradi želodčne kisline.
- zaviralci receptorjev H2. Ti preparati ne nevtralizirajo želodčne kisline, temveč zmanjšajo njeno nastajanje. Ne delujejo tako hitro kot antacidi, vendar pa olajšanje, ki ga prinesejo, traja dalj časa. Učinkovito zmanjšajo tudi refluks v nočnem času, če jih vzamemo pred spanjem. Stranski učinki so redki, možne pa so spremembe v odvajanju blata, suhost ust, omotica in zaspanost.
- zaviralci protonske črpalke. Ti so dolgo delujoča in najučinkovitejša zdravila za zavrtje nastajanja kisline. So varna in jih bolniki dobro prenašajo.
- prokinetična zdravila. Ta ne zmanjšujejo nastajanja kisline, temveč pomagajo, da se želodec hitreje izprazni. Pripomorejo lahko tudi k boljšemu delovanju zaklopke med požiralnikom in želodcem. Žal pa so se tu in tam pokazali resni stranski učinki, zato jih v praksi opuščajo.
Med ostalimi načini zdravljenja so npr. endoskopska dilatacija požiralnika in številne kirurške oblike zdravljenja, ki pa k sreči niso pogosto potrebne.
Pojave zgage boste preprečili ali vsaj zmanjšali, če boste upoštevali naslednje:
- skrbite za telesno težo. Čezmerna telesna teža je eden glavnih dejavnikov tveganja za zgago. Odvečni kilogrami pritiskajo na trebuh, potiskajo želodec navzgor in povzročajo, da se kislina vrača v požiralnik.
- uživajte manjše, pogostejše obroke;
- odpravite sprožilnike zgage;
- ne pripogibajte se in ne sklanjajte se, ne lezite po jedi;
- dvignite posteljno zglavje;
- nehajte kaditi.
