Bonbon
Termin predmenstrualna napetost je prvi uporabil Robert T. Frank leta 1931, ko je ugotovil, da se pri ženskah ciklično pred menstruacijo pojavljajo spremembe razpoloženja in/ali povečana želja po spolnih odnosih, v folikularni fazi pa ti simptomi povsem izginejo. Greene in Dalton sta leta 1953 prva uporabila oznako predmenstrualni sindrom (PMS) za ciklično pojavljanje motečih telesnih in psihičnih simptomov ter sprememb v obnašanju, ki vplivajo na zdravje ženske, njen odnos z ljudmi v okolici in njen vsakdan.
Čeprav še danes veliko ljudi, zlasti moških, misli, da se vse dogaja v ženski glavi, da je PMS le izgovor za to, da smo ženske zoprne in pojemo vso čokolado, ki jo najdemo pri hiši, pa je danes znanstveno ugotovljeno, da je PMS povezan s hormonskimi spremembami med menstrualnim ciklusom. Ko se telo pripravlja na nosečnost ali na menstruacijo, se raven hormonov estrogena in progesterona spremeni in prav te spremembe so povezane s simptomi PMS. Pojavijo se v tednu ali dveh pred menstruacijo, končajo se lahko še pred začetkom krvavitve ali trajajo še med njo. Sindrom lahko doleti vsako žensko, ki ima menstruacijo, toda vsaka ženska spremembe doživlja drugače. Kako močno vplivajo na življenje posameznice, je odvisno od načina življenja in dednih faktorjev.
Telesni in psihični simptomi PMS
PMS se kaže v številnih telesnih in psihičnih simptomih. Med telesnimi so najpogostejši občutljivost ali napetost v dojkah, napihnjenost trebuha, krči, glavobol, povečanje telesne teže, bolečine v sklepih ali mišicah, bolečine v hrbtu, mastna koža in akne, utrujenost, nespečnost ali čezmerna potreba po spanju, spremembe apetita in hlepenje po določenih vrstah hrane, zlasti sladkarijah. Na psihični ravni je čas pred menstruacijo pravi čustveni tobogan. Mnogo žensk postane jokavih, občutljivih in razdražljivih ali pa so močno potrte. Vsa čustva lahko občutijo tudi hkrati ali pa se razpoloženje naglo spreminja. Poleg naštetih znakov se lahko pojavljajo tudi napetost in tesnoba, občutek neobvladovanja stvari, pomanjkanje energije, težave z zbranostjo in spominom, izguba zanimanja za običajne dejavnosti in občutek lastne ničvrednosti in krivde. Stres ali psihične težave simptome PMS še okrepijo.
Po podatkih različnih raziskav trpi zaradi PMS 50 do 80 odstotkov žensk v plodnem obdobju. Približno četrtina jih doživlja hormonske spremembe v hujši obliki. Od tri do osem odstotkov žensk pa trpi za najhujšo obliko, predmenstrualno disforično motnjo (PMDD), ki sodi med duševne motnje in hudo ovira normalno življenje in dejavnosti ženske. Pri skoraj 90 odstotkih žensk ostane ta motnja neugotovljena.
Slaba četrtina že obiskala zdravnika
Raziskava med Slovenkami je pokazala, da jih je več kot 70 odstotkov vprašanih seznanjenih s pojmom PMS. Med simptomi, ki se pojavljajo najpogosteje, so razdražljivost in občutek napihnjenosti v telesu ter dvig telesne teže, več kot polovica jih čuti tudi napetost ali bolečine v dojkah, spremembe v apetitu in depresivno razpoloženje. Pri ocenjevanju jakosti pa so anketiranke kot najmočneje izražene simptome ocenile potrebo po določeni vrsti hrane, občutek napihnjenosti, spremembe v apetitu in napetost v dojkah.
Več kot 60 odstotkov anketirank je vpliv simptomov na njihovo življenje na petstopenjski lestvici ocenilo s tri (zmerno močan vpliv). Slaba četrtina vprašanih je zaradi PMS že obiskala zdravnika.
Ali posameznica res trpi zaradi PMS, je mogoče najlaže ugotoviti tako, da prične vsak dan beležiti vrsto in moč simptomov, ki se pojavljajo. Obstaja tudi lestvica za ocenitev simptomov (v Sloveniji naj bi bila kmalu dosegljiva na spletni strani www.pms-sos.si), kjer anketiranka vsak dan na šeststopenjski lestvici oceni jakost 24 navedenih simptomov, s primerjanjem seštevka pa lahko spremlja tudi krepitev oziroma slabitev znakov predmenstrualnega sindroma.
Dvojna korist telesne vadbe
Strokovnjaki priporočajo omejitev uživanja kofeinske kave in čaja, saj to pomaga zmanjšati napetost in razdražljivost. Prav tako je dobro vsaj omejiti, če že ne povsem prekiniti pitje alkohola, ki lahko pred menstruacijo poslabša že tako depresivno razpoloženje. Uživati bi morale zdravo hrano s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in veliko vlakninami ter poskrbeti za vsaj osem ur nočnega spanja. Redna telesna dejavnost, kar pomeni vsaj 30 minut aerobne vadbe štiri- do šestkrat tedensko, lahko dela čudeže. Ob tem, da dokazano izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje tudi zastajanje tekočin v telesu in s tem preprečuje povečanje telesne teže. Poskrbimo tudi za sprostitev in razvajanje; sproščujočim aktivnostim naj sledita šumeča aromatična kopel in masaža.
Vse bolj se na področju lajšanja simptomov PMS uporablja alternativna terapija. Relaksacijska terapija pomaga umiriti duha in sprostiti telo. S kognitivno terapijo lahko dosežemo bolj pozitivno naravnanost. Akupunktura z upočasnitvijo bitja srca, znižanjem krvnega tlaka in zmanjšanjem vpliva stresa tudi prispeva k sprostitvi. K temu pomagajo tudi zeliščna zdravila, na primer svetlinovo olje, ingver ali regratov čaj.
Pri zelo izraženih simptomih in če je nefarmakološko zdravljenje neuspešno, si lahko pri PMS pomagamo tudi z zdravili. Pri blagih menstruacijskih krčih ter pri bolečinah v mišicah in glavobolu lahko posežemo po zdravilih proti bolečinam, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Ob hujših psihičnih simptomih pa zdravnik predpiše zdravljenje z antipsihotiki.
