Aktinične keratoze so rdeče rumena, luskasta in hrapava kožna žarišča. Najpogosteje pojavijo pri ljudeh srednjih let s svetlejšo poltjo in tistih, ki so zaradi dela ali drugih aktivnosti na prostem bolj izpostavljeni sončni svetlobi. Najbolj ogroženi deli telesa so seveda obraz, vrat, ušesa, hrbet, hrbtišča rok in plešasti del lasišča.
S svetlobo v tarčne celice
Gre za predrakave spremembe, ki se v 10 do 15 odstotkih primerov lahko razvijejo tudi v ploščatocelični karcinom. Bazalnocelični karcinom pa je najpogostejša vrsta nemelanomskega kožnega raka, ki je v večini primerov le lokalno invaziven in nima oddaljenih zasevkov. Spoznamo ga po površinsko hrapavih ali drobno luščečih se rdečkastih ploščah ostre omejitve, rdečkastih izboklinah na koži s sijočim bisernim robom in v obliki rane, ki se ne celi ali je pokrita s tanko krasto, ki se počasi veča. Vse to so spremembe, opozarjajo dermatologi, na katere moramo biti pozorni, ker nezdravljene lahko napredujejo, motijo pa nas tudi zato, ker so opazne in neestetske. Pri njihovem zdravljenju se v dermatologiji vse bolj uspešno uporablja fotodinamična metoda, ki je zasnovana na kombinaciji uporabe na svetlobo občutljive snovi - fotosenzibilizatorja, ki se ciljano veže v okvarjenih kožnih celicah in obsevanja z vidno rdečo svetlobo. Slednje povzroči nastanek vnetne reakcije v koži, kar posledično uniči bolezensko spremenjene celice. Temu sledi proces celjenja in obnavljanja kože, ki poleg odstranitve neželenih sprememb povzroči tudi pomladitev kože.
Prisotna že desetletje
Pri nas se fotodinamično zdravljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah izvaja od leta 2009. Pri terapiji se uporablja predvsem rdeča svetloba, ker ta prodre v kožo dovolj globoko, da doseže plasti, kjer nastajajo bolezenske spremembe, ki jih želimo zdraviti. Po zdravljenju bolne celice odmrejo in razpadejo.
Z omenjeno terapijo lahko polja aktiničnih keratoz odpravimo tudi, ko s prostim očesom spremembe na koži še niso vidne, in ob morebitnih ponovitvah bolezni, poudarjajo dermatologi, pa tudi površinsko rastoči bazalnocelični karcinom, ki se običajno kaže v obliki ostro omejenih tankih rdečkastih plošč hrapave površine in morbus bownovo bolezen. To je oblika povsem površinskega kožnega raka, ki se kaže z ostro omejenim luskastim žariščem in je videti kot vnetje na mestih, kjer sicer ni izrazitejših od sonca povzročenih sprememb. Zdravljenje slednjih je najpogosteje še vedno kirurško. V zadnjih letih se je uporaba fotodinamične terapije razširila na druge bolezni kože in področje pomlajevanja. Pri slednji gre za "inteligentno" tehnologijo, ki ciljano odstrani nevarne spremembe in hkrati izboljša videz kože.
Pozitivni učinki
S fotodinamično terapijo učinkovito odstranijo predstopnje kožnega raka, od sonca poškodovane celice kože, ki so očem vidne, in tudi tiste, ki so tako majhne, da jih še ne opazimo. Hkrati se med postopkom v koži tvori kolagen, ki poskrbi, da drobne gubice izginejo, izboljša se tonus, pigmentne lise pobledijo, terapijo lahko uporabimo celo za zdravljenje aken.
Le nepomembni stranski učinki
Fotodinamična terapija lahko v nekaterih primerih nadomesti kirurški izrez, če se bolezen razvije na mestih, ki so za celjenje neugodna, na prstih ali hrbtiščih rok, nad kostnim delom sprednjih goleni ali obraza, ali bi izrez zaradi večjega števila žarišč ali obsežnosti prizadete površine iznakazil bolnika. Seveda pa o izbiri zdravljenja, ki je najbolj primerno za posameznega bolnika, vedno odloča zdravnik, ki pozna vse njihove prednosti in omejitve.
Za izvedbo posega je potrebna nekajurna predpriprava v medicinski ustanovi, obsevanje z vidno svetlobo pa praviloma traja do 30 minut. Kot poudarjajo dermatologi, je uspešnost uničenja novotvorb odvisna od zadostne koncentracije fotosenzibilizatorja v tumorskem tkivu in zadostnega prodiranja svetlobe ustrezne valovne dolžine v globino ter seveda kakovost fotosenzibilizatorja. Pomembno je še, da v primerjavi s klasičnimi metodami zdravljenja raka fotodinamična terapija povzroči le razmeroma nepomembne stranske učinke, ki so le prehodnega značaja. Najpogostejša težava so pekoče bolečine med obsevanjem, ki se hitro zmanjšajo po zaključku, in vnetna reakcija, ki se umiri v nekaj dneh. Koža obsevanega predela se v tednu ali dveh izlušči, bolnik pa ob tem lahko občuti zbadanje ali srbenje. Redkeje, v primeru močnejše okvare kože zaradi sonca pred posegom, je oteklina bolj izrazita, lahko se pojavijo mehurčki, rosenje, izjemoma prehodno sterilne gnojne bunčice, ki so pogostejše po zdravljenju aken. Izbruh herpes simpleksa je možen, vendar redek. Enaka izjema so brazgotine, ki so običajno predvsem posledica močnega praskanja kože med celjenjem. Terapija na obrazu daje tudi lepe estetske učinke, ker je po posegu manj neželenih lisastih pigmentacij in koža deluje svetlejša ter sveža.