Alergija na sonce je sicer skupni izraz za različna bolezenska stanja, za katera je značilen srbeč, rdeč izpuščaj, ki je posledica izpostavitve kože sončnim žarkom. Pri resnejših oblikah lahko pride tudi do koprivnice, hujših izpuščajev in drugih težav, odvisno tudi od vrste alergije. Najpogostejša oblika je polimorfna svetlobna erupcija, ki je pogovorno imenovana kar alergija na sonce. Pri nekaterih je nagnjenost k reakcijam kože po izpostavljanju soncu dedno, pri drugih simptomi izbruhnejo zaradi drugačnih razlogov, na primer uživanja določenih zdravil.
Blažje oblike običajno minejo same od sebe, včasih pa je potrebno tudi zdravljenje. Ustrezna zaščita pred sončnimi žarki je vsekakor osnova za vse, tudi tiste, ki naštetih težav nimajo.
Znaki in simptomi
Simptomi polimorfne svetlobne erupcije se pokažejo od nekaj minut do nekaj ur po izpostavljanju soncu. V začetku se pojavijo srbečica in manjši mozoljčki bele do rumene barve na rdeči podlagi. Lahko jim sledijo otekline ali bulice, saj vnetje krvnih žilic povzroči, da koža pordi in oteče. Najpogosteje so prizadeti vrat, hrbtni del rok, obraz in hrbtni del dlani. Simptomi v nekaj dneh izginejo, a le če se pravilno zaščitite pred žarki. Je daleč najbolj pogosta reakcija kože na svetlobo, ki ji rečemo pogovorno alergija na sonce. V osnovi to ni prava alergija, pač pa reakcija kože na proste radikale, ki nastanejo pri sončenju.
Priprava na obisk zdravnika
Pomembno je, da zdravniku natančno opišete simptome, dele telesa, kjer so posebej izraziti, in kako dolgo se že pojavljajo. Razmislite tudi, ali se umirjajo oziroma celo stopnjujejo. Poskušajte se spomniti, ali ste v preteklosti že doživljali kaj podobnega. Seveda je pomembno tudi, da naštejete vsa zdravila in prehranska dopolnila, ki jih uživate, in pri bližnjih sorodnikih preverite, ali so morda znani tudi njim.
Redko
Aktinični prurigo je najpogostejši pri otrocih in mladih odraslih. Simptomi vključujejo rdeče, izbočene kožne lise in srbeče bulice, ki se lahko razširijo tudi na ne izpostavljene predele. S tekočino napolnjene bulice občasno počijo in se odprejo. Pogoste so razpokane ustnice, prizadene pa tudi lica, vrat, ušesa in roke. Pri nekaterih ta vrsta alergije pusti tudi brazgotine. Simptomi se začnejo kazati v poletnih mesecih in se izboljšajo do pozne jeseni.
Kronični aktinični dermatitis lahko povzroči tanke lise suhe, srbeče in vnete kože na obrazu, lasišču, zadnjem in stranskem delu vratu, zgornjem delu prsi in na zadnjem delu rok. Na večjih predelih se pojavijo tudi otočki, ki so popolnoma zdravi. Pri nekaterih se simptomi pojavijo tudi na dlaneh in podplatih ter spominjajo na kontaktni dermatitis, alergijsko reakcijo, do katere pride ob stiku z alergenom.
Sončna urtikarija se pojavi v nekaj minutah po izpostavljenosti sončnim žarkom in vključuje koprivnico, srbečico in mehurje. Prizadene celo telo, tako tiste dele telesa, ki so bili odkriti, kakor pred soncem zaščitene z oblačili. Najpogostejša je pri starejših, simptomi pa se običajno izboljšajo v približno uri po umiku s sonca.
Kaj povzroča reakcijo?
Ultravijolično sevanje povzroči spremembe kožnih celic, zaradi česar imunski sistem v njih napačno identificira beljakovine kot vsiljivce ter sprosti protitelesa, ki celice napadejo in s tem povzročijo nastanek simptomov. Drugi mehanizem je nastanek prostih radikalov koži, ki jo dražijo, povzročajo vnetje. Pri večini izbruh reakcije tako povzroči izpostavljanje kože soncu med spomladanskimi in poletnimi meseci. A tudi določena zdravila, kemikalije in zdravstvena stanja lahko naredijo kožo bolj občutljivo na svetlobo. Tako lahko na primer utrpite reakcijo, če se sončite in pred tem uporabite določen šampon za lase.
Dejavniki tveganja
• Rasa: reakcije lahko izbruhnejo pri vseh rasah, res pa so nekatere izpostavljene večjemu tveganju. Polimorfna svetlobna erupcija tako pogosteje prizadene belce, aktinični prurigo pa Indijance.
• Spol in starost: polimorfna svetlobna erupcija je najpogostejša pri dekletih in ženskah, mlajših od 30 let, kronični aktinični dermatitis pa pri starejših moških, ki so veliko časa preživeli na soncu.
• Izpostavljenost določenim substancam: nekateri simptomi alergij lahko izbruhnejo v trenutku, ko kožo izpostavite sončni svetlobi, in so običajno posledica uporabe določenih dezinfekcijskih sredstev, dišav in krem za zaščito pred soncem.
• Jemanje določenih zdravil: številna zdravila lahko naredijo kožo bolj občutljivo na svetlobo – vključno z določenimi antibiotiki, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in zdravili, narejenimi na osnovi žvepla. Pri oralnem jemanju so običajno redkejše kot ob nanašanju na kožo.
• Bolezni kože: zaradi atopijskega dermatitisa ali druge oblike dermatitisa se tveganje za alergijsko reakcijo na sonce bistveno poveča.
• Alergija na sonce v družini.
Kako si pomagate?
Prvo pravilo je, da se pred odhodom na sonce najprej dobro zaščitite. Uporabljajte visoke zaščitne faktorje, nosite klobuček, sončna očala, kopalna oblačila, predvsem pa se zadržujte v senci. Če se pojavi alergija, se takoj umaknite s sonca, če menite, da je reakcijo povzročilo določeno zdravilo, pa obiščite zdravnika ter ga prosite, če lahko zdravilo zamenja.