Predalčkanje gor ali dol, multinštrumentalist Gašper v kombinaciji z Zalinim eteričnim vokalom zagotovo zveni zasanjano, potopljeno v svet užitkov, ob tem pa ne puščata dvoma - ujemata se ter dopolnjujeta, na odru, v življenju. Ali je njuna napoved, da v prihodnosti ne smemo pričakovati odstopanj v njunem ustvarjanju, prava formula dolgoročnega uspeha, pa bo sodil čas.
Dober mesec je od finalnega nastopa na Pesmi Evrovizije v Tel Avivu. Kaj bi bilo pravilno vprašanje: sta že ali sta še "pri sebi"?
Čeprav sva v zadnjih mesecih preživela marsikaj, sva ponosna nase, saj nama je uspelo ostati prizemljena. Hvaležna sva za to izkušnjo, ne zgolj, ker sva bila del velikega šova, ampak tudi, ker sva se preizkusila v takšnih okoliščinah. Vseeno sva vesela, da je to za nama in se lahko posvetiva ustvarjanju nove glasbe.
Kaj se je ob objavljanju rezultatov glasovanja pletlo po vajinih glavah?
Po 16 dneh vaj in priprav sva bila neizmerno srečna, da sva oddelala še zadnji nastop, ki nama je uspel zelo dobro. Zato ni bilo ničesar več, o čemer bi morala razmišljati. Od sebe sva dala sto odstotkov, ničesar ne bi spremenila. Bil je trenutek sprostitve in veselja. Seveda sva bila vesela vsake točke, ampak končna uvrstitev nama vendarle ni bilo zares pomembna. Veliko bolj pa, da se je najina pesem ponovno dotaknila ljudi. Boljših rezultatov televotinga si ne bi mogla želeti.
Evrovizija je bila le korak na poti.
Včasih je naporno, ko ljudje ne razumejo okoliščin, ampak tega jim ne moreva zameriti.