Botri blejskih kremšnit so Celjani, navdih blejskim so namreč dale slastne celjske rolce

Rozmari Petek
16.11.2021 06:00

Mlada lastnica stare celjske slaščičarne Zvezda Katarina Volk je izbrskala, da hrustljavih smetanovih rolc, prelitih s čokolado, ni najti nikjer drugje. Navduševale so menda celo Alfreda Nobela, spominjale naj bi ga bile na dinamit.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Katarina Volk (desno) z rolcami na pladnju in Sonja, ki v slaščičarni Zvezda dela že 37 let 

Rozmari Petek

Ne le Celjani pri Abrahamovih letih, tudi okoličani približno tolikih let se še nostalgično spominjajo znamenite slaščičarne Zvezda in njenih tradicionalnih sladic, med katerimi je še posebno izstopala hrustljava zapečena orehova skorjica, prelita s čokolado, posuta z orehi in polnjena s svežo smetano. Rolca! Nova lastnica Zvezde Katarina Volk je premlada, da bi se spominjala zlatih dni te pred leti skoraj povsem odpisane slaščičarne, a so jo navdušile zgodbe obiskovalcev lokala, ki tja prihajajo s svojimi vnuki in opisujejo, ob kakšnih priložnostih so bili nagrajeni z obiskom Zvezde in sladkanjem z "rolco". "Ko sem prevzela lokal, sem poskušala vpeljati nove sladice, a sem sčasoma ugotovila, da se ljudje vedno znova vračajo k tradiciji. K nečemu, kar poznajo, kar jih spomni na otroštvo in zbudi v njih stare spomine, zato sem del starih receptov ohranila," opisuje Katarina Volk.

Edini in ponosni

Pred časom se je zakopala v stare dokumente in celo v Zgodovinskem arhivu Celje poskušala najti podatke o tem, od kod izvirajo znamenite celjske rolce, ki jih po tradicionalni recepturi (ta vsebuje zgolj naravne surovine) v Zvezdi pečejo še danes. "Še vedno jih pečemo na tistih starih pekačih, saj samo tam res uspejo. Na prav zato pripravljene palice jih ročno zvijamo," doda. Med raziskovanjem, kdaj in kje se je ta sladica sploh pojavila, je ugotovila, da se je skozi desetletja prvotni recept prenašal in ohranjal izključno na celjskem območju. "Nikjer drugje v Sloveniji in širše čez mejo te sladice ni mogoče najti ali kupiti. Mislim, da smo edini in da smo na to lahko ponosni," doda.

Da bi njeno tezo podkrepili ali ovrgli, so v Mestni četrti Center pred časom, ko je četrt še vodila Irena Ašič, poprosili za mnenje tudi umetnostnega zgodovinarja Matijo Plevnika in tako je še sam pobrskal po zgodovinskih virih. "Predhodniki slaščičarjev so bili medičarji - trgovci z medom, ki so izdelovali tudi medeno pecivo ter ga ob pomembnih praznikih in sejmih prav tako prodajali. Leta 1871 so tri celjske pekarne dobile dovoljenje za peko mandljevih kolačev in tako so te pekarne postale predpodoba modernih slaščičarn," uvodoma pojasnjuje Plevnik. "Slaščičarne so bile včasih pomemben del urbanega mestnega tkiva, saj je tam potekal pomemben del družabnega življenja tako meščanov kot tudi prišlekov. Tako kot čokolado so stapljale tudi ljudi različnih veroizpovedi, kultur in socialnih slojev, skratka poosebljale so talilni lonec mestnega središča. Po arhivskih podatkih je bil lastnik prve slaščičarne v Celju Lovrenc Pokorny, ki je deloval v takratni Gledališki ulici 3. Zaradi industrijskega vzpona, meteornega porasta prebivalstva in posledično velike kupne moči se je v 20. stoletju pojavilo še 15 novih slaščičarn," našteva Plevnik. Izmed tistih danes v centru Celja deluje zgolj še Zvezda.

Tudi v strategiji celjskega turizma

Pri tem je Plevnik odkril še, da so Celjani tudi botri znamenitih blejskih kremnih rezin. "Slaščičarna Pri Kosti je namreč vse do svojega zaprtja slovela po kremni rezini. Ta je bila predhodnica današnje slavne blejske sladice, saj je pri Kosti zaposlena slaščičarka svoje znanje prenesla na Gorenjsko ter tako začela tradicijo še slavnejših blejskih 'kremšnit'." Svojevrsten slaščičarski endemit pa je prej omenjena rolca, dodaja. "Recept zanjo naj bi bil v Celje prinesel, preko avstrijskega Gradca, dunajski slaščičar. Glavne sestavine za biskvit so orehi, sladkor in beljak. Bistvena je ročna spretnost, in sicer v izredno kratkem času oviti biskvit v značilno obliko. Ko se ta ohladi, se biskvit oblije s stopljeno čokolado, ta pa se posuje z zdrobljenimi mandlji ali orehi. Notranjost se napolni s smetano."

Plevnik doda, da se je verjetno prva rolca pojavila v slaščičarni Na Na, predvidoma v petdesetih letih 20. stoletja. "Znamenite celjske rolce so bojda navdušile tudi Alfreda Nobela, ki se je vsaj trikrat mudil v Celju. Oblika, videz in okus rolce so Nobela popolnoma prevzeli, saj so ga preprostost, izbran okus in smetanova sredica rolce spominjali na njegov izum - dinamitno palico," je še dodal Plevnik.

V čast rolci so v začetku jeseni v Celju pripravili tudi prvi festival rolc, kot tradicionalna sladica so omenjene še v strategiji celjskega turizma. Okusiti pa jih je v centru mesta mogoče le v peščici slaščičarn. "Rolca je več kot le sladica. V recepturi se skriva veriga spominov in zgodb na čase, ki jih ni več. Veseli in ponosni smo, da ohranjamo in obujamo te spomine," poudarja Volkova, ki ohranja tudi nekatere druge stare klasične Zvezdine recepte, kot so "šamšnite", ohridsko rezino in celo obloženi kruhek, ki je pred prihodom burgerjev vseh vrst navduševal Celjane. "V Celju je na vsakem koraku moč začutiti pridih zgodovine, zato rolco v prihodnje vidimo kot zgodovinsko kulinarično sladico, ki s svojo edinstvenostjo daje pečat snovanju zgodb v Celju," še pravi Volkova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta