Celjsko Delavsko ulico naj rešuje občina, država je ne bo

Celjski poslanec Željko Cigler, ki je sredi julija ministrstvo za okolje in prostor pozval, naj zaščiti stanovalce v Delavski ulici 16 in 18 v Celju, saj se jim je zaradi delovanja bližnje Emo Orodjarne poslabšala kvaliteta bivanja, je pred kratkim prejel odgovor ministrstva. V njem so na široko razložene poti inšpekcijskih postopkov, ki so dobile številna "podaljšanja" in zaključne ugotovitve, da ministrstvo ni pristojno za lokalno prostorsko načrtovanje in ni povzročitelj sedanje situacije, zato jo je treba rešiti na njenem izvoru. Prav tako ni pristojno za selitev prebivalcev in iskanje nadomestnih lokacij niti ne za dodeljevanje povratne državne pomoči Emo Orodjarni, so odgovorili na poslančev predlog, naj država uredi primerna stanovanja, stroške selitve pa naj štejejo kot povratno državno pomoč podjetju.

Ugotavljajo konflikt med industrijo in poselitvijo

Je pa ministrstvo ugotovilo, je razbrati iz pojasnila poslancu, da gre za konflikt med industrijo in poselitvijo, ki se je zaostril, potem ko je Emo Orodjarna postavila nelegalne objekte in se tako preveč približala stanovanjskim objektom. To ugotavlja tudi gradbena inšpekcija, čeprav je v enem delu, in sicer v delu postavitve ograje, ugotovila, da v lokacijski informaciji, ki jo izda občina, niso določeni trimetrski odmiki od sosednje meje, zato je postopek glede ograje inšpektor ustavil. V zvezi z betoniranjem podpornih zidov in postavitvijo ograje na parcelah, ki so v lasti stanovalcev, ni mogel tako enoznačno zaključiti. Emo Orodjarni je naložil, da mora enajst metrov dolgi in več kot tri metre visoki oporni zid z ograjo odstraniti do 31. avgusta 2019. To se seveda ni zgodilo, zato mu je inšpektor za tri mesece podaljšal rok, do katerega mora sam odstraniti ograjo, sicer jo bodo drugi na stroške Orodjarne. Zoper tak sklep je Emo Orodjarna vložila pritožbo in predlog za odlog izvršitve. Slednje jim je bilo ugodeno - rok za odstranitev opornega zidu in ograje so Emo Orodjarni podaljšali do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let od vročitve sklepa, to je do 13. januarja 2026.

Podobno se je inšpekcija na podlagi pritožb odločila tudi glede nelegalne postavitve dveh skladiščnih šotorov pod okni stanovalcev. Tudi v tem primeru je Emu Orodjarni dala na voljo pet let, da zadeve uredi, kar se izteče že avgusta prihodnje leto. Emo Orodjarna jih je spomnila, da je bil medtem sprejet nov prostorski akt, občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), stanovalci pa, da so vložili tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerim izpodbijajo OPPN. Inšpekcijski postopek tako ni končan ne za ograjo in ne za šotora in bo, kot piše v pojasnilu poslancu, nadaljevan skladno z zakonodajo in prioritetami gradbene inšpekcije.

Ugotovitve inšpekcij bolj ali manj znane

S primerom čezmernega hrupa, ki ga oddajata manipulacija jekla v šotorih in stiskalnica, se je ubadala tudi inšpekcija za okolje in naravo. Kot je znano, ni ugotovila čezmernega hrupa, stanovalci pa ves čas trdijo, da so bili v Emo Orodjarni opozorjeni, kdaj bodo merili hrup, in so tisti dan delali z zmanjšano močjo. Na kontrolnem monitoringu, ki naj bi bil po besedah stanovalcev izveden podobno, torej vnaprej napovedano, je inšpektorat ugotovil, da je hrup v mejah normale, a le ob povsem zaprtih oknih, vratih in vseh drugih možnih odprtinah na zahodni steni orodjarne. Ko so v Emo Orodjarni zagotovili, da oken ne bodo odpirali, so inšpekcijski postopek ustavili. Ugotovitve inšpekcijskih služb so bile že bolj ali manj znane, v Večeru smo o tem v preteklih letih precej pisali. Bolj zanimive so ugotovitve ministrstva o konkretni zadevi. Tako so zapisali, da je konflikt med industrijo in poselitvijo star že 20 let in se je z izgradnjo nelegalnih objektov, ki sta se preveč približala stanovanjskim objektom, le še zaostril. Ugotovili so še dejstvo, da je bila orodjarna na podlagi starih prostorskih aktov locirana v neposredno bližino poselitve. "Da je zadevo treba aktivno razrešiti na ravni lokalne skupnosti, v sodelovanju z virom hrupa, industrijo, z upoštevanjem načela strokovnosti," še piše v odgovoru. To je nekaj, kar stanovalci želijo doseči že leta, a jim na lokalni ravni nihče iskreno ne prisluhne. Jasno so na ministrstvu zapisali še, da se je Mestna občina Celje pred desetimi leti zavedala vpliva in se v prostorskem aktu tudi zavezala, da bo prebivalce, ki so izpostavljeni hrupu in tresljajem zaradi orodjarne, preselila. "A tega iz nam neznanih razlogov ni izvedla," dodajajo in zaključujejo, da je glede na analizo situacije treba izvesti odkupe in prebivalce preseliti. To pa je nekaj, česar na lokalni ravni nihče noče storiti.