Celjsko: Za delodajalce triizmensko delo težava, ker delavci nimajo javnega prevoza

Stanje na celjskem trgu dela je idealnejše, kot je bilo lani avgusta. Konec avgusta letos je bilo registriranih 5030 brezposelnih oseb, kar je za 84 oseb manj kot v enakem obdobju lani. "V tem času se je pri nas na novo prijavilo 4282 brezposelnih oseb, kar je rahlo več kot lani, odjavilo pa se jih je 4521, od tega se je večina, skoraj 3 tisoč oseb, odjavila zaradi zaposlitve," opisuje nova vodja celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Mateja Cvelfar. "Stopnja registrirane brezposelnosti na Celjskem je petodstotna, kar je sicer nekoliko več, kot je slovensko povprečje, ki znaša 4,3, in ta stopnja se v primerjavi z lanskim letom ni spremenila," dodaja območna direktorica, a hkrati poudarja, da imajo možnosti za zaposlitev brezposelni na Celjskem več, kot znaša slovensko povprečje. "V obdobju od januarja do avgusta so delodajalci na Celjskem sporočili 8713 prostih delovnih mest, kar pomeni skoraj štiri odstotke več kot lani. Pri nas se je v bistvu povpraševanje dvignilo, medtem ko je v Sloveniji število prostih delovnih mest v istem obdobju nekoliko manjše," dodaja Cvelfarjeva. Najpogosteje iščejo zdravstvene delavce, voznike tovornjakov, čistilce, delavce v proizvodnji, turizmu, učitelje in kuhinjsko osebje, podobno kot drugje po Sloveniji.Na Celjskem več invalidov kot drugod A zakaj je potem stopnja registrirane brezposelnosti na Celjskem višja, kot znaša slovensko povprečje, če je na trgu toliko zaposlitvenih priložnosti? "Mi imamo izjemno velik delež invalidnih oseb. Obenem je v naši regiji veliko potreb po delu v proizvodnji. Pogosto so ti delodajalci odmaknjeni od javnega prevoza, in ker gre za dvoizmensko, tudi triizmensko delo, to velikokrat predstavlja problem za zaposlitev, ker osebe, ki bi se zaposlile, nimajo lastnega prevoza. To sta dva glavna razloga, delež invalidnih in odsotnost javnega prevoza," opisuje direktorica Cvelfar. Po podatkih je na Celjskem med iskalci zaposlitve 20-odstotni delež invalidov, medtem ko je slovensko povprečje dobrih 14 odstotkov.Zavod se trudi najti primerne zaposlitve tako iskalcem dela kot delodajalcem. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja so lani vključili 1298 oseb, med njimi 701 v ukrep usposabljanja in izobraževanja, 294 v ukrep spodbude zaposlovanja ter 303 v ukrep kreiranja delovnih mest. "Polovica delodajalcev ima težave pri zagotavljanju kadra z ustreznimi kompetencami, zato jim poskušamo stopiti naproti tako, da imamo povsod po naših območnih službah tudi pisarne za delodajalce," dodaja direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Opaža, da so delodajalci sicer letos objavili nekoliko manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani. "Verjetno je to deloma odraz tudi trenutne negotovosti in zadržanosti. Najbrž je tudi odraz demografskih trendov, se pravi upadanja delovno aktivnega razpoložljivega prebivalstva pri nas, to stagnira. Demografski trendi že vplivajo na trg dela in bodo tudi v bodoče, zato na zavodu za zaposlovanje veliko delamo z našimi brezposelnimi osebami, aktivacijo teh oseb skozi aktivno politiko zaposlovanja ter skozi naše vseživljenjsko karierno svetovanje. Vendarle bodo današnji mladi, kot vemo, v svoji aktivni dobi zamenjali več poklicev," dodaja direktorica Barbo Škerbinc.Organizacijsko težki zalogajiČeprav je želja, da bi vsi slovenski državljani dobili priložnost na trgu dela (na Celjskem je 40 odstotkov prijavljenih dolgotrajno brezposelnih, v Sloveniji dober odstotek manj), je realnost žal drugačna, dodaja. "Glede na potrebe se naše gospodarstvo mora obračati tudi na tuje delavce. Mi želimo, da so ti postopki čim bolj učinkoviti, hitri in da tudi delodajalce opremimo s potrebnimi znanji, kako se tega lotiti," dodaja. Si pa prizadevajo, da bi tuji delavci prihajali iz bližnjih držav; iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, tudi s Kosova. "V zadnjem času se delodajalci že tudi obračajo na bolj oddaljene trge, narašča nam pritok delavcev iz azijskih držav, tako da nam to povzroča tudi velike izzive pri njihovi integraciji, pri učenju slovenščine, pri namestitvah, sploh pri poznavanju slovenskega pravnega okvira, pri pomoči tem delavcem. Mi se trudimo, da bi bile te migracije urejene, da bi potekale preko zavoda za zaposlovanje, da bi bili delavci informirani, zato delamo dogodke v tujih državah," opisuje Barbo Škerbinc. "Letos smo že bili v Makedoniji in izvedli dogodek Življenje in delo v Sloveniji. Radi bi pomagali tudi pri vračanju slovenskih državljanov, ki so v drugih, celo čezmorskih državah, tako da bi jim pomagali z iskanjem zaposlitvenih priložnosti v Sloveniji. To je organizacijsko kar težek zalogaj, upam, da se ga bomo lotili še v letošnjem letu. Radi bi navezali stik predvsem z našo izseljensko skupnostjo v Argentini, tam so Slovenci, tudi negujejo slovenski jezik, mogoče bi si tudi želeli zaposlitev najti v Sloveniji," razmišlja direktorica zavoda. Obenem bodo poskusili z ukrepom, s katerim bi mlade prej vključevali na trg dela, ter s prilagoditvami, s katerimi bi na trgu dela zadržali tiste, ki so pred upokojitvijo.Po kadre v Uzbekistan in Argentino Zavod za zaposlovanje je septembra skupaj z Agencijo za migracije pri kabinetu ministrov Republike Uzbekistan in v sodelovanju s slovenskimi delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, zdravstva, gradbeništva in turizma v Uzbekistanu predstavil slovenski trg dela. Konec novembra podoben dogodek načrtuje v Argentini. S podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Društva VTIS, ki povezuje v tujini izobražene in živeče Slovence, bo priložnosti za delo, življenje in študij predstavil v Argentini živečim Slovencem, ki razmišljajo o vrnitvi v domovino svojih staršev (njihova prednost je predvsem poznavanje jezika, saj v skupnostih negujejo slovenski jezik), kot tudi argentinskim državljanom, ki jih zanima delo v Sloveniji.

Celjsko: Za delodajalce triizmensko delo težava, ker delavci nimajo javnega prevoza

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano