Pokanje dinamita. Nato pa ob spremljavi Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na poln stadion prikorakajo možje v črnih uniformah pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlarja. Tako se je pričel 62. Skok čez kožo. Obred, ki je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, poteka pa ob prazniku rudarjev in je za vse, ki so povezani z rudarstvom, največji stanovski praznik. Letos so v rudarski stan pospremili 36 novincev. Tako so do sedaj v njihov stan sprejeli že 3.901 novinca, dijake rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije, so sporočili iz Premogovnika Velenje.
Gradnik okolja, v katerem delujejo
"Že skoraj stoletje in pol soustvarjamo lokalno podobo in seveda tudi podobo širše regije. Premogovnik Velenje je sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in športno udejstvovanje prebivalcev. Skozi vso zgodovino smo bili, in tudi v prihodnje bomo, gradnik okolja, v katerem delujemo,” je v uvodnem nagovoru povedal Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje.
Častni skok pa je letos pripadel ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru, ki je poudaril, da ob razvoju ne smemo pozabiti na tradicijo. Njegovo geslo se je glasilo: "Šaleška dolina zrasla je na rudarjih in premogu, to ponosno vaš in naš je logo. Iz črnega v zeleno v svetlo prihodnost skupaj gremo." Kot je povedal minister, je ponosen, da izhaja iz tradicionalne rudarske družine, to pa tudi ni bil njegov prvi skok, saj je opravil štiri leta izobraževanja kot štipendist Premogovnika Velenje. "Biti rudar namreč pomeni imeti neomajno vero, odločnost in pogum, predvsem pa tovariško pomoč, ki je med vami vir moči, s katero premagujete skrivnosti in nevarnosti globin zemlje," je nagovoril zbrane rudarje.
Prehod na zeleno. Kakšna je prihodnost Premogovnika?
Ministrovo geslo je namreč aktualno, saj sta se Evropska unija in Slovenija odločili za razogljičenje energetike. Slovenija je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje do leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije.
"Odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na Šaleško dolino in jo dodobra predrugačila," je dejal generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. "Čeprav smo na poti k brezogljični družbi, pa postavljena letnica 2033 ne pomeni tudi konec našega podjetja," je dejal. Mavec je zatrdil, da bo Premogovnik deloval še najmanj petnajst, najverjetneje pa dvajset let po zaključku odkopavanja, da bo lahko saniral vse degradirane površine in zaprl vseh 50 kilometrov obstoječih podzemnih objektov.
V družbah Skupine Premogovnik Velenje imajo 2.000 delovnih mest, a vseh po zaključku odkopavanja ne bo možno ohraniti znotraj okvirov nadaljnjega delovanja podjetja. "Zaradi tega že danes začenjamo z usmerjanjem podpornih dejavnosti na trg, z razvojem novih storitev in ustvarjanjem novih delovnih mest. Naša prva skrb poleg ravnanja z okoljem bo dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje delovnih mest, in sicer z oblikovanjem novih programov ter z razvojem obstoječih programov, ki bodo našli svoje mesto na trgu – s tem bomo zagotovili konstanten razvoj Šaleške doline in nadomestili delovna mesta, ki so danes vezana na premog, z novimi delovnimi mesti z drugimi, tržno zanimivimi vsebinami," je povedal generalni direktor. Da se za delovna mesta sedanjih in bodočih rudarjev ni za bati, je dejal tudi minister. Ali leto 2033 ostaja tista letnica? Kot pravi je do takrat še celo desetletje, v tem času pa bo potrebno maksimalno izkoristiti nepovratna sredstva, da bi ojačali slovensko
energetiko.
Včasih skakali čez jaške, danes čez kožo
Skok čez kožo je ena najbolj znanih šeg na področju rudarstva. Za vstop v rudarski stan so včasih morali mladi rudarji preskočiti jašek, ti pa so sčasoma postali preširoki. Ravno zato so rudarji začeli skakati čez kožo, ki so jo včasih uporabljali za zaščito zadnje plati v ozkih rudniških jaških. Kot pravi komandant parade Boris Sotlar je namen skoka čez koža še vedno enak. Gre namreč za ohranjanje tradicije. "Ko vsi novinci opravijo skok, dajo skupno svečano zaobljubo, s katero obljubijo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicijo rudarskega stanu. Skok čez kožo še ne naredi rudarja, pomeni pa korak na poti do zaupanja in spoštovanja vrednega člana rudarskega stanu. To zgodbo ponavljamo vsako leto. Zato, ker želimo, da se naša tradicija ne bi nikoli prekinila," poudarja Sotlar.
