Tropska hiša, ki je v knežjem mestu zaživela februarja letos in ki sicer gosti več kot sto vrst živali, se je tokrat odločila predstaviti miniaturne dvoživke iz Latinske Amerike, spet z namenom ozaveščanja o pomembnosti ohranjanja ogroženih živalskih vrst. Ko obiskovalec pogleda v terarij, kjer naj bi bila ta bitja, pričakuje, da bo videl nekaj takšnega, kar imamo v Sloveniji - žabo pač, tisto, ki kdaj skoči pred naš avto, ali takšno, ki zaide na domačo travo. A podrevnice so v povprečju velike zgolj dva centimetra, zato je treba dobro pogledati, da jih sploh opazimo. Kljub svoji drobnosti pa so izjemne eko ambasadorke, ki simbolizirajo, kako zelo pomembno je varovanje narave in vseh njenih čudes.
Izjemno strupene živali, ki pa to v umetnem okolju niso
Z besedami je njihove barve zelo težko opisati, saj niti človeške oči ne razumejo točno, kaj se dogaja, ko jih vidijo. Te brezrepe dvoživke, ki jih je 200 vrst v 16 rodovih, se ponašajo s pestrimi barvnimi vzorci, ki na trenutke dajejo vtis, kot da te žabice niso s tega planeta. A njihova barvitost ni sama po sebi umevna, temveč je opozorilni znak plenilcem - bolj je podrevnica pisana, bolj je strupena. Tako lahko na primer zlata podrevnica, ki velja za najbolj strupenega vretenčarja na svetu, ubije do 20 ljudi. "Že če se je samo dotakneš in ta strup preneseš v usta, umreš," je povedal lastnik Tropske hiše Simon Cirkulan.
Tudi izčrpavanje narave ne more trajati v nedogled
Ob tem je poudaril, da je njihova strupenost odvisna od hrane, ki jo uživajo. V naravi se prehranjujejo s specifičnimi mravljami, termiti, drugimi žuželkami, stonogami in pajkovci, ki vsebujejo toksine. V umetnem okolju pa jim ne dajejo tovrstne hrane, temveč jih med drugim hranijo z mikroskopskimi črički in neletečimi mušicami, zato je strah odveč. A Cirkulan je opozoril, da to ne pomeni, da lahko podrevnice kar tako nosimo v rokah, saj so izredno občutljive - pri ravnanju z njimi je pomembna celo vlažnost rok. "Bolje jih je zgolj opazovati," je dopolnil.
Eksotika ni nujna dobrina
Podrevnice so ogrožene predvsem zaradi človeških posegov v okolje, v prvi vrsti kmetijstva in eksponentno rastoče stopnje urbanizacije. Eden izmed glavnih krivcev je izsekavanje habitatov, v katerih živijo. In prepričanje, da mi kot Slovenci, locirani daleč stran v Srednji Evropi, tukaj ne igramo nikakršne vloge, je napačno. Zakaj? Z željo po "eksotiki" se ljudje nemalokrat odločijo za nakup uvoženega tropskega lesa, ki pa je najverjetneje pred tem bil drevo v gozdu, podrevničinem domu. Zato se je kdaj dobro zamisliti in si nastaviti ogledalo - z brezglavim potrošništvom in željo po nenujnem luksuzu smo velikokrat posredniki pri brezbrižnem ogrožanju ogromno vrst živali. Ali, kot pravi Cirkulan: "Ali je res treba imeti kuhinjo iz točno tega lesa? Zakaj nista dovolj smreka in macesen, ki pri nas rasteta v izobilju?"
Ker pa imajo te žabice zelo tanko in občutljivo kožo, jih prizadene še tako "neznatno" onesnaževanje. Zanje je nevarno zlasti kemično. A treba se je zavedati, da so prav podrevnice indikator čistega okolja. "Če bodo izumrle dvoživke, verjetno tudi človeška populacija ne bo dolgo zdržala," je poudaril Cirkulan. Pomembne so tudi zato, ker predstavljajo veliko biomaso v teh ekosistemih in v prehranjevalnih verigah, da lahko izmenjava snovi poteka nemoteno. Niso pa koristne zgolj z naravovarstvenega vidika - njihov strup uporabljajo v medicini, prav tako so predmet številnih znanstvenih raziskav.
Ob tem je nujno opozoriti na trgovino z eksotičnimi živalmi, med katerimi so tudi podrevnice. Tropska hiša jih kot naravovarstvena institucija obiskovalcem predstavlja predvsem zaradi ekološkega ozaveščanja. Podrevnice pa so na žalost nemalokrat žrtev divjih lovcev, ki jih prodajajo kot eksotične hišne ljubljenčke. Brezglavi nakupi tovrstnih vrst zgolj zato, da jih imamo doma zaradi lepšega, so izjemno neodgovorni in sebični. Zato žival velikokrat zaradi lastnikovega neznanja o negi in prehrani ter šoka, ki ga ob tako drastični spremembi okolja utrpi, na koncu pogine.
Zaradi teh in še mnogih drugih razlogov sta v svetu, ki ga poganja kapitalistični ustroj z gromozanskimi apetiti po dobičku in brez ozira na posledice, ekološka pismenost in udejstvovanje še kako pomembna. Treba se je namreč zavedati, da izčrpavanje narave ne more trajati v nedogled.
Vedno večji
Tropska hiša se je pred kratkim razveselila naraščaja. Zlatoglava leviča, majhna primata z rdečo grivo, sta postala novopečena starša mladičku. Pred kratkim pa je iz zagrebškega živalskega vrta tja prispela samica polopice moholijevega galaga. Samec tukaj prebiva že od maja, v Tropski hiši pa upajo, da bo njuna medsebojna naklonjenost, tako kot pri levičih, prinesla naraščaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
