(FOTO) Pred vladnim obiskom: Poplavljenci pričakujejo odgovore in premik z mrtve točke

Pomiritev županov si je vlada pred današnjim obiskom zagotovila – občinam so bile v tem tednu izplačana sanacijska sredstva. Župani lahko tako mirneje gledajo delovišča na lokalni infrastrukturi, ki so jih nekateri izvajali s cmokom v grlu, ne vedoč, ali bo vlada res nakazala denar. Skoraj tri mesece po poplavi so določeni odseki cest še vedno neprevozni. Vsaj za običajna vozila. Obstajajo kmetije, ki jih je plaz odrezal od sveta; dovoz do njih je mogoč le po gozdni vlaki. "Do kmetije smo hoteli pripeljati krompir, a nismo mogli do nje. Pustili smo ga pri sosedih. Kmet si je sicer kupil terenca, nanj namestil verige, da se lahko vozi po gozdni vlaki. Ko pride do ceste, sede v svoj osebni avto in gre po opravkih," je primer opisal prostovoljec Primož Planovšek, ki je večkrat tedensko na terenu med ljudmi.Do takšnih ljudi vlada danes ne bo prišla. Včeraj dopoldan še ni bilo znano, kaj si bodo predstavniki vlade na terenu sploh ogledali, preden se bodo popoldne v Žalcu srečali z gospodarstveniki in župani. Več informacij so imeli na samih občinah. "Ob 9. uri na občini sprejmem ministrstvo za solidarno prihodnost, ob 10. uri pa infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Ministrica si bo ogledala 'kamnito zložbo' na cesti od Ljubnega proti Lučam," je opisal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik. Na vprašanje, ali jo bodo peljali še kam drugam, denimo v Rastke, kjer obstoječe ceste sploh ni več, je župan pojasnil, da ne, ker "tisto ni njena infrastruktura. To so naše, lokalne ceste."Čakajo navodila državePot ministrice po državni cesti bo tudi sicer zelo slikovita – redno se izmenjujejo semaforji, ki urejajo enosmerni promet. Drugače ne gre, saj je Savinja na številnih koncih odtrgala del cestišča. Povsem odtrgane odseke so vmes uspeli popraviti. Da ceste pred dvema mesecema ni bilo, razkriva zgolj makadam. Medtem bo v strugi Savinje, ki je začasno tudi njen 'teren', na določenih odsekih videla gradbene stroje, ki odstranjujejo prod in ga na določenih odsekih nalagajo na kup. "Zdaj odstranjujejo prod, a dolgoročnih rešitev še ni," komentira lastnik kampa Menina Jure Kolenc. Čiščenju in urejanju kampa še ni videti konca. Na srečo dokaj redno k njemu prihajajo skupine iz različnih podjetij, ki se zaradi razmer "zadovoljijo" s povsem drugačnim timbildingom - odstranjevanjem mulja.Največja katastrofa za dolino ni samo uničena infrastruktura. Pri makadamu in semaforjih ljudje potrpijo. Večjo težavo predstavljajo uničena podjetja, ki ljudem dajejo kruh. Predvsem pa uničeni domovi in strah, da se bo, če se struge ne sanirajo, katastrofa prekmalu ponovila. V Trbižu, kjer je plaz odnašal hiše, je vse zapuščeno. Ostala sta le dva kužka, ki ju lastnica ni mogla vzeti s sabo v začasno stanovanje. K sreči je kosmatincema zavetje ponudil sosed, ki ga plaz ni prizadel. Domačije, na katerih je živelo več generacij, so uničene. "Tam, kjer smo imeli hlev za ovce in ograjo, je plaz sicer obstal, a ni vode, ni elektrike, ni ničesar, zato sem tudi ovce moral preseliti k sosedom," opisuje Robi Krevs. Sam je sicer našel primerno lokacijo v bližini, kamor bi se rad preselil; gre za kmetijsko zemljišče, ki je v lasti soseda. A še nima odgovorov pristojnih, ali bi tam lahko kdaj gradil. Povsem enake težave ima župan. "Čakamo navodila države, da lahko gremo v nakupe zemljišč. Zahtevali smo tudi predkupno pravico za nakupe, pa država tega noče odobriti. Niti ne vemo, na kakšen način bomo zemljišča lahko odkupili. Ker najprej bomo najbrž mi morali odkupiti zemljišča," opisuje Naraločnik.V poplavi informacij vsak po svojeNekateri so začeli sami iskati primerna nadomestna zemljišča, drugi pri sorodnikih, znancih, sosedih, prijateljih čakajo, kaj bosta storili država in občina. Na nove anomalije opozarjajo v občini Rečica ob Savinji, ki je sicer precej majhna občina, pa so vseeno imeli kar 230 poplavljenih hiš, od tega je osem družin še razseljenih. Eden od teh je dobil donirano mobilno hišico, a je ne more postaviti. Starejši občan bi si jo namreč rad postavil v bližini svoje poplavljene hiše, vendar je občina pri tem naletela na kup pravnih in administrativnih ovir.Morda bi več takšnih dilem rešile napovedane projektne pisarne, a jih v dolini še ni. Poplavljenci se morajo v poplavi informacij znajti vsak po svoje. Redki so odkrili, da je vlada vzpostavila spletno stran s kar največ informacijami (nekaterimi sicer precej nepotrebnimi, denimo, kako se je gradilo v 19. stoletju). Večina informacij v dolini gre od ust do ust in po sistemu kdor prej pride, prej melje. "Če meni sosed ne bi povedal, da bo tisti dan pripeljal tovornjak seno, jaz za to pomoč (tako kot mnogi) sploh ne bi vedel in moje koze ne bi imele kaj jesti. Voda mi je zalila vso seno, vse je bilo neuporabno," je opisal Rajko Pustoslemšek z Raduhe, ki mu je ujma zalila hišo. V ujmi je poginilo 45 zajcev, koze je sredi noči še uspel rešiti, čeprav v zadnjem trenutku. "Imam zelo skromno penzijo, a ker sem bil 80-odstotno samooskrben, je šlo. Zdaj mi je voda odnesla tudi nekaj zemlje," dodaja. Ravno danes mu bodo dobri ljudje pripeljali novo sedežno garnituro, saj stare ni in ni mogel izsušiti. Tudi rabljene kuhinje se je razveselil. Pa mize, stolov, saj je v hiši po izteku vode vse "zacvetelo". "Tako sem hvaležen vsem dobrim ljudem," doda s cmokom v grlu. "Nikoli jim ne bom mogel poplačati."Počasi se na noge poskuša postaviti tudi ena najlepših kmetij pod Raduho, ki je medijsko izstopala z zgodbo o reševanju telička, ki je šest dni čudežno preživel pod ruševinami. "Težko je. Vsak dan se zbujava ob uri, ko sva šla v hlev, ki pa ga ni več. Ruševine sva ravno prejšnji teden za silo prekrila, prehudo jih je bilo gledati," opisuje Marjeta Fale. Stara starša, ki sta bivala v hiši tik ob plazu, nista več na kmetiji, preselila sta se v dom upokojencev. Teliček vedri pri prijateljih, saj ga nimata kam dati. "Tako si želim, da bi prišel nazaj, da vam ne morem povedati." Plaz na tem odseku še ne miruje, zato tam postavitev novega hleva ni več možna. "Geologinja je vrisala, kje bi bila možna druga lokacija. A pot do novega hleva bo še zelo dolga. Z možem drug drugega miriva in bodriva, da morava imeti potrpljenje. Upava, da tudi midva prideva na vrsto." Pri makadamu in semaforjih ljudje potrpijo, večjo težavo predstavljajo uničena podjetja

(FOTO) Pred vladnim obiskom: Poplavljenci pričakujejo odgovore in premik z mrtve točke

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano