Srečanje, že 48. po vrsti, sta zaznamovala strokovni posvet in rudarska reševalna vaja, ki je potekala na treh lokacijah: na gradbišču tunela Konovo v Velenju, v vadbenem rovu za urjenje članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in v jami Premogovnika Velenje.

Aktivno prispevajo k varnosti

Da je bila reševalna vaja pomembna, saj so v sodelovanju z drugimi reševalnimi službami in civilno zaščito preverili usklajenost in pripravljenost ekip, ki bi morale posredovati ob morebitnih nesrečah v rudniku ali pri izgradnji predorov, je povedal vodja reševanja Boris Sotler. "To je simulacija, ki preizkuša ne le naše reševalne enote, ampak tudi sisteme zaščite in reševanja ter sodelovanje med različnimi organizacijami. Naš cilj je jasen – čim bolj učinkovito ukrepanje ob nesrečah in zagotavljanje najvišje stopnje varnosti za naše sodelavce in skupnost," je še dejal. S tem dogodkom utrjujejo tudi vlogo v sistemu zaščite in reševanja Republike Slovenije. Kot je poudaril, so v Premogovniku Velenje ponosni, da z izkušnjami in strokovnostjo, ki so jih pridobili skozi desetletja, aktivno prispevajo k varnosti ne le v rudarstvu, temveč tudi širše. "Zavedamo se, da lahko nesreče prizadenejo vsako podjetje ali delovni proces, zato so naše delo, povezovanje z drugimi enotami in redno usposabljanje ključni za zagotavljanje varnosti zaposlenih," je še dodal Sotler. V reševalni vaji so sodelovali: Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje – Izpostava Celje in Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita Zahodno Štajerske regije, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo in Zdravstveni dom Velenje. Predpostavka vaje je temeljila na potresu z močnimi posledicami v osrednji Sloveniji, ki je Zahodno Štajersko prizadel z intenziteto VIII po evropski potresni lestvici. Epicenter potresa je bil v občini Žalec, pri čemer so bile najbolj prizadete občine Celje, Velenje, Šoštanj in Žalec. Na javnih in zasebnih stavbah so se pojavile velike razpoke, več starejših in slabo grajenih objektov se je porušilo, poškodovana je tudi infrastruktura. Med vajo reševanja ob potresu so bile na treh ključnih lokacijah simulirane tudi različne poškodbe udeležencev. 

Stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti

Da je varnost v Premogovniku Velenje temelj njihovega delovanja in njihov ključni strateški cilj, je poudaril mag. Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje. "Premogovniki predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na moderno tehnologijo in sodobno opremo, ki jo premoremo, zato moramo biti vedno pripravljeni na izredne dogodke in posledice, ki jih ti prinašajo," je pojasnil. Zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer tudi zmanjšujejo tveganje na najnižjo možno raven. V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem VTIS, ki 24 ur na dan spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Izdelan imajo Načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa, ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem. "Skladno z zakonom o rudarstvu in zaradi narave našega dela imamo vzpostavljeno Jamsko reševalno službo, v okviru katere deluje jamska reševalna četa, sestavljena iz najbolj usposobljenih sodelavcev našega kolektiva, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ter reševati ljudi in premoženje tudi v najzahtevnejših situacijah. Člani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni," je še pojasnil Mavec.