V vsej skorajda 800-letni zgodovini grad Podčetrtek najverjetneje ni imel bolj usodnega četrt stoletja, kot je bilo minulo. Zanj so se bile številne sodne bitke med občino Podčetrtek, lastniki, ki so pred 30 leti grad poceni kupili od takratne skupne občine Šmarje pri Jelšah, in potomci Attemsov, zadnjih graščakov gradu pred drugo svetovno vojno. In medtem ko so sodne bitke bile na višku, je grad vidno propadal. Občina je sicer pred 15 leti "na silo" prekrila stolp in del ostrešja, da je grad vsaj deloma zavarovala pred propadom, čeprav ni bil njen. Vmes si je izborila 20-odstotno lastništvo gradu, saj je bila v pogodbi, s katero sta družini Djokić in Zečević od občine Šmarje pri Jelšah kupili grad, klavzula, da je treba grad stabilizirati, sicer se vrne prodajalcu. Ker to ni bilo izpolnjeno, je občina tožila lastnika in vsaj v enem primeru (od družine Djokić) tožbo dobila.
Grad kupili, kaščo dobili brezplačno
Od konca minulega tedna pa je občina končno ponovno stoodstotna lastnica gradu. Družina Zečević, ki je še pred tremi leti grad kar preko spletnega oglasnika Bolha prodajala za 370 tisoč evrov, je sedaj grad za 150 tisoč evrov vendarle prodala kar občini. Vmes so se sicer pojavljali različni interesenti, predvsem tujci, a kot slikovito in v prepoznavnem stilu opisuje župan Podčetrtka Peter Misja, "večina njih ni imela toliko, da bi si kupila povratno letalsko karto za domov, pri nas bi pa kupovali gradove". Po pol leta usklajevanj je družina Zečević popustila pri ceni, saj bodo vlaganja v grad zajetna – občini ga je tako prodala za 150 tisoč evrov, za povrh pa jim je brezplačno odstopila še propadajočo kaščo in hišo pod gradom. "V bistvu smo podpisali pogodbo in predpogodbo. Po pogodbi smo kupili grad, predpogodba, ki zajema dar, torej kaščo in ostalo, pa začne veljati, ko uredimo še davčne zadeve in pogodbo overimo," opisuje Misja in še dodaja, da je bilo treba pred tem poplačati vse dolgove, ki jih je družina imela na finančni upravi.
Kašča je postala že nevarna
Pri kašči, ki je v zadnjih letih najbolj propadala, jih sicer najverjetneje čaka še nekaj sodnih postopkov. "Verjetno bomo morali obuditi stečajni postopek Hmezad Hrama in dokazati, da kašča ni bila del stečajne mase tega podjetja, saj je po pogodbi iz leta 1989 že bila prenesena na družino Zečević in tudi overjena na davčnem uradu, ni pa bila prodaja izvedena v zemljiški knjigi. Ampak vseeno pričakujemo, da tukaj komplikacij ne bi smelo več biti." Kaščo želijo čim prej urediti vsaj do te mere, da preprečijo nadaljnje rušenje zidov. Nekaterih zidov najverjetneje ne bodo mogli več rešiti, upajo pa, da bodo ohranili vsaj reprezentativne oboke in navsezadnje objekt urediti tako, da ne bo nevaren za obiskovalce.
Najprej bo na voljo razgled
V proračunu za prihodnje leto so tako že rezervirali 200 tisoč evrov, ki jih bodo namenili za obujanje gradu. Poleg kašče želijo urediti okolico gradu, odvodnjavanje in prekriti še drugi stolp in del strehe. "Skratka, v prvi fazi želimo stabilizirati grad. Ko bomo to končali, bomo pa že imeli pripravljene odločitve, kako bomo z gradom delali po vsebinski plati. Nam je pa že v prvi fazi zelo pomembno, da usposobimo teraso nad konjušnico, od katere je odličen pogled na Obsotelje in Zagorje. Obenem bomo lahko ob normalnem turizmu, ko je na gradu izredno veliko ljudi, razgled že deloma vsaj malo iztržili," še razmišlja Misja.
Po uspešno izpeljanem nakupu gradu si je Misja vidno oddahnil. "Po petnajstih letih truda (to je bila tudi moja prva predvolilna obljuba), številnih pravdnih postopkov, ki jih najbrž še dolgo ne bom razumel, je to zame osebno velika zmaga, pomembnejša kot vse drugo, kar sem za občino v teh letih storil. Občinski svet, uprava in jaz smo to naredili z odgovornostjo do generacije. V naslednjih letih nas sicer čaka še ogromno dela, da grad 'postavimo' nazaj. Ne bo lahko, a druge rešitve ni bilo," še dodaja.