Kaj je prinesel vladni obisk v savinjski regiji: Obredli regijo in (po)hvalili projekte

Vlada se je na obisk regije temeljito pripravila. Zbrala je podatke, koliko je dosedaj pomagala regiji (za blažitev socialnoekonomskih učinkov izbruha epidemije je bilo izplačanih 366,5 milijona evrov državnih pomoči), opisala nekaj projektov, ki jih že ima v načrtih. Z nekaterimi projekti, kjer občine tudi računajo na državno pomoč, pa so se ministri šele sedaj dobro seznanili. Eden od teh je novogradnja podružnične osnovne šole na Kalobju v občini Šentjur. Zanjo naj bi se še posebej zavzela državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec, ki je še vedno tudi šentjurska občinska svetnica. Občina medtem izvaja sanacijska dela po decembrskem potresu; ta si je ogledala šolska ministrica Simona Kustec. Kot smo že poročali, si krajani želijo nove šole, a tega projekta občina še ni prijavila na minuli, več kot deset let pričakovani razpis. Z željo, da bi se morda kje še našla sredstva, so ministrico povabili na šolo. Obenem na ministrstvu potekajo pogovori o novi idejni zasnovi nove šole; na to temo naj bi se sestali že jutri.

CVIU Velenje ne more čakati

Po podatkih vlade bo na podlagi februarja objavljenega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu in sklepa vlade o zagotovitvi dodatnih sredstev občine savinjske regije prejele skupaj 17,8 milijona evrov za skupaj 23 prijavljenih projektov. Med njimi je tudi Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU). "Želeli smo čim prej pristopiti h gradnji prizidka, ker se v CVIU soočajo z veliko prostorsko stisko. Vendar nedolgo potem so nas razočarali s podatkom, da bo ministrstvo to sofinanciranje v polovičnem deležu izvedlo leta 2023, drugo polovico pa v letu 2024, zato smo malo obnemeli," opisuje vodja družbenih dejavnosti na velenjski občini Marko Pritržnik, ki sedaj računa, da bodo denar za gradnjo do takrat poskušali dobili s sodelovanjem sosednjih občin, od koder prihajajo učenci. "Že pred leti je bilo podpisano pismo o nameri, da bodo občine pristopile k nadgradnji in rekonstrukciji prizidka. Sedaj jih bomo pozvali, da se najdemo nekje na srednji poti, da skupaj zagotovimo finančna sredstva in v najkrajšem možnem času pristopimo k investiciji." Šola namreč sedaj z 19 oddelki deluje na treh lokacijah.

Ne le za otroke, tudi za starejše se bo gradilo, sporoča vlada. Dom starejših Šentjur bo dobil 1,4 milijona evrov vreden samostojni prizidek, poimenovan Hiša Gustav, v katerem bo deset sob, zagotovljeno pa bo tudi dnevno varstvo. Prizidek bosta dobila tudi Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah; v njem bo prostora za začasno namestitev 13 oskrbovancev, in Dom ob Savinji v Celju, spet z možnostjo začasne nastanitve 16 starostnikov. Za vzpostavitev dnevnih oblik varstva so kupili objekt na obrobju Žalca, ki bo služil dnevnemu varstvu 15 ljudi, deloval pa bo v sklopu Doma Nine Pokorn. Na novo pa domove oziroma dislocirane enote Doma starejših v Šmarju pri Jelšah postavljajo v občinah Kozje, Rogatec in Podčetrtek, v Trubarjevem domu Loka pri Zidanem Mostu pa bodo izvedli sanacijo in dograditev prezračevalnega sistema.

Rimska nekropola: Ne le napis, zaščita!

Veliko projektov, ki računajo na državno pomoč, so župani pokazali ministru za kulturo Vasku Simonitiju. "Peljali smo ga na grad Žovnek. Ne zato, da bi si obetali takojšnje pomoči, temveč da navežemo stik in mu pokažemo, kaj prostovoljci tam delajo," je opisal braslovški župan Tomaž Žohar. Grad Žovek bi bil brez prostovoljcev, ki že več kot dvajset let vsako nedeljo ob materialni pomoči občine obnavljajo grad, danes le še razvalina. Zdaj skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS pripravljajo projekt za nadaljnjo obnovo gradu. Ko bo ta končan, bi se končno radi tudi sami prijavili na kakšen razpis. In tu bi jim pomoč ministrstva prav prišla, pravi župan.

Precej bolj neučakani so v Žalcu, kjer domače turistično društvo že šestdeset let skrbi za rimsko nekropolo v Šempetru. "Počasi imamo dovolj. Spomeniki so last Pokrajinskega muzeja Celje, zemljišče je last SAZU-ja, spomenik pa upravljamo mi oziroma za nas podizvajalec Turistično društvo Šempeter. Ti ljudje so prostovoljci, opravili so že na tisoče ur. Obrezujejo, kosijo, pokrivajo, razkrivajo bele spomenike, ki so zaradi dimnikov v Trbovljah, še bolj pa v Šoštanju, že črni. Vmes smo že prišli do trenutka, ko smo razmišljali, da ključe zapakiramo in jih peljemo na ministrstvo, rekoč, tu imate, delajte, kar hočete," pripoveduje žalski župan Janko Kos. "Skratka, tega sami ne zmoremo več. So tudi v preteklih letih že hodili ministri sem, skoraj so si kljuko podajali. A ne glede na vlado, psi lajajo, karavana gre dalje. Je pa ta vlada pred enim letom na objekt privijačila znak, da je to spomenik državnega pomena."

Suhi zadrževalniki leta 2027

Na vprašanje, kaj si obetajo od obiska vlade, Kos odvrne: "Zagotovo ne, da so se prišli samo fotografirat in na vljudnosti obisk." Občinska stavba, v kateri je hkrati upravna enota, potrebuje novo streho, saj je stara poškodovana tudi od toče. Zaradi rasti mesta si želijo več policistov. Z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom pa so govorili o umestitvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, s katerimi bi rešili poplavno varnost Celja in Laškega, pri čemer bo največ suhih zadrževalnikov zgrajenih ravno v žalski občini. "Mi smo že naredili velik korak, da smo z deležniki umestitev nekako uskladili. Pred leti so tu bila tri ministrstva, pa so jih kmetje nagnali. Mi smo s stroko optimizirali razlivna območja in potrebne suhe zadrževalnike, ki vseeno zadržijo dovoljšno količino vode," je opisal Kos. "Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo za izdelovalca državnega prostorskega načrta, razpis, predvidevam, bo narejen do konca tega meseca," je dodal direktor Direkcije za vode Roman Kramer. Nato naj bi v dveh letih sprejeli državni prostorski načrt, leta 2024 pa naj bi začeli gradnjo, vredno okoli 100 milijonov evrov, ki bo trajala vsaj tri leta.

Obvoznica mimo Luč še oddaljena

Rdeča nit pogovorov infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca je bila cestna infrastruktura, ki je po njegovih besedah bila v preteklosti zanemarjena, in tretja razvojna os. Ta ni le v delu od Slovenj Gradca do Šentruperta, ampak tudi od Celja proti Novemu mestu, je poudaril. Po njegovih besedah je civilna iniciativa, ki je bila aktivna na delu Laškega, svoja stališča omilila. Eden vidnejših nasprotnikov te ceste je bil tudi sedanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Sicer pa je vlada na področju gradnje cest in obvoznic izpostavila predvideno gradnjo obvoznice Gornji Grad, ocenjeno na tri milijone evrov, ki naj bi jo začeli graditi sredi prihodnjega leta. Obvoznica Luče je poglavje zase. Še vedno ostaja nerešena potrditev investicijskega programa zaradi nepodpisanega sporazuma o sofinanciranju, opisujejo, obenem zemljišča še niso odkupljena niti v celoti parcelirana. Kdaj bodo začeli graditi tam, niso navedli, vrednost gradnje pa ocenjujejo na 9,6 milijona evrov.