Kako v Šaleški dolini po letu 2033, ko bodo nehali uporabljati premog?

Trinajsti dan novega leta je vlada odločala o končni letnici izstopa Slovenije iz rabe premoga. Čeprav je bilo veliko pritiskov, predvsem sindikatov, da bi se to zgodilo čim kasneje, je potrdila z infrastrukturnega ministrstva predlagano letnico 2033. Ugibanj in tihih želja, da bi se era lignita podaljšala, je s tem konec.

Vlada je sklep opisala z besedami, da s tem sploh lahko začne pravičen prehod za vse prizadete delavce in njihove družine, v pol leta pa morata potrjeni nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli slediti še predloga zakonov o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter o gospodarskem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Sploh, ker kaže, da bosta šele ta zakona regiji pomagala pri prestrukturiranju. Sprejem strategije in določitev letnice namreč šaleški regiji prinaša le možnost kandidiranja za 248 milijonov evrov sredstev iz sklada za pravičen razvoj, s čimer si niti nadomestnega vira ogrevanja doline ne morejo zagotoviti, pa še ta denar si bodo morali razdeliti z zasavsko regijo.

Eden največjih izzivov

So pa odločitev vlade pozdravili v Holdingu slovenske elektrarne (HSE), ki je lastnica Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV). "To je mejnik, iz katerega bodo izhajale vse prihodnje aktivnosti, povezane z obratovanjem in poslovanjem termodivizije skupine HSE. K projektu prestrukturiranja PV in TEŠ bomo pristopili celovito in odgovorno ter v sodelovanju s strokovnimi ekipami obeh družb na eni strani in državo na drugi strani tvorno sodelovali pri socialno in ekonomsko pravičnem prehodu v brezogljično družbo. Nadejamo pa se tudi čimprejšnjega sprejetja zakona o postopnem zapiranju PV, ki bo edinemu še delujočemu rudniku v Sloveniji zagotovil sredstva za izvedbo potrebnih ukrepov," so sporočili iz HSE.

"Celotna slovenska energetika, ne samo PV in TEŠ, so pri tako imenovani zeleni transformaciji pred zahtevno in odgovorno nalogo. Določen datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, je zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo. V TEŠ in HSE bomo tudi v prihodnje pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje premogovne regije, aktivno sodelovali; že sedaj intenzivno pripravljamo strokovna izhodišča in tvorno sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki," so odločitev vlade pospremili v TEŠ in pomenljivo dodali: "Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo, nam omogočajo nadaljnji razvoj in implementacijo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo."

"Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj, z njim pa so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in nove razsežnosti, nova delovna mesta in projekti, financirani iz Evropske unije. Našo prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih Skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem pa imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo več mogoče pridobiti, zato je treba izkoristiti možnosti in priložnosti," so dejali v PV in poudarili, da bodo do leta 2033 še vedno potrebovali zaposlene, pa tudi za zapiralna dela, ki bodo trajala vsaj 15 let. "Čimprejšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju PV je pomembno predvsem zato, ker bo z njim PV dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje (zapiranje jame, sanacija površine, kadrovska problematika ...). PV namreč zdaj sam in zgolj z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga," so poudarili in še dodali, da računajo tudi na sredstva za prestrukturiranje, saj imajo pripravljen nabor projektov, "s katerimi bomo ohranili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imamo veliko tehnološkega in strokovnega znanja, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive".

Kaj je vlada upoštevala

Velenjska občina, ki je poleg sindikatov (ti so se poleti pritožili na narejeno celovito presojo vplivov na okolje, ki je sestavni del strategije) najbolj intenzivno opozarjala na pomanjkljivosti strategije, včeraj odločitve vlade ni komentirala, ker jo še proučuje, so pojasnili in za ponedeljek sklicali tiskovno konferenco. V javno dostopnem vladnem gradivu namreč ni izrecno zapisano, katere pripombe na strategijo je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podala 24. decembra lani in so bile v novi verziji strategije tudi upoštevane.

Možno sicer je, da se pripomba nanaša le na povečanje sredstev sklada za pravičen prehod z 235 milijonov evrov na sedanjih 248. Ključne kritike velenjske občine pa so sicer bile, da v strategiji ni zaveze o zagotovitvi novih primerljivih pet tisoč delovnih mest; samo število je zajeto v strategiji, a uresničeno naj bi bilo do leta 2050. "Presenečeni smo, da so pripravljavci v povzetku gradiva za vlado zapisali, da strategija ne bo imela posledic za javnofinančna sredstva nad 40.000 evrov v tekočem letu in naslednjih treh ter administrativnih posledic. Prav tako strategija v tej obliki ne bo imela posledic za gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij, okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, ter za socialno področje," so se novembra lani čudili v Velenju. Ta določila - to pa je razvidno iz gradiva - v potrjeni strategiji ostajajo nespremenjena.