Kar daš na splet, tam tudi ostane. Na vekov veke

Svetovni splet moramo jemati kot javni prostor. Karkoli objavimo, tam ostane, tudi če to potem izbrišemo. S tem sta se strinjala tudi govornika na dogodku v Celjskem mladinskem centru Govoriš digitalno?, ki ga je organizirala informacijska točka Europe Direct Savinjska. Pripravili so pogovor med gospodarstveniki in mladimi, ki iščejo zaposlitev. Svoje delo in poglede sta predstavila Rok Matjaž iz podjetja Printee, ki je razvilo aplikacijo za tiskanje fotografij iz telefona. Razvijajo pa tudi storitev za male fotostudie, ki jih bo povezala s strankami, da bodo lahko lokalno prevzemale fotografije. Matej Žagar prihaja iz podjetja Mimateam, kjer razvijajo programsko opremo, delajo spletne strani, spletne trgovine, vedno več pa se ukvarjajo z razvojem mobilnih aplikacij, s povezljivostjo z drugimi napravami preko bluetootha.

Žagar je poudaril varnost na spletu. Varnost posameznikov, osebnih podatkov, varnost z vidika podjetij pred kibernetskimi napadi. "Čedalje več je napadov, ko hekerji vdrejo v računalnik in zakodirajo datoteke, s tem onemogočijo vstop v računalnik ... Se dogaja tudi večjim podjetjem. Lahko privede do propada celotnega podjetja ali do velikih stroškov." Ena od pasti digitalizacije je tudi naša navezanost na digitalni svet. Veliko svojih podatkov, dokumentov, fotografij hranimo v oblakih. "Če se jutri Google odloči, da vse ugasne, smo izgubljeni! Če pride do izpada interneta, lahko ohromi gospodarstvo, bolnišnice, vse je prepleteno. Zato je res pomembno, da je vse varno, da imamo varnostne sisteme in stvari shranjene še kako drugače," je poudaril Matej Žagar.

Dvakrat preveri

Opozoril je še na mobilne aplikacije. Marsikomu se zdi dobro, da ima na telefonu naloženih kup aplikacij. "Nihče ne ve, ali je zadaj kakšna skrita koda. Aplikacija pa lahko vse to pošlje naprej, lahko pride do izsiljevanja. Ne vede, ko instaliramo aplikacijo na telefon, dovolimo dostop do galerije, do spomina telefona. Vedno je treba aplikacijo preveriti, koliko prenosov ima, kakšna so mnenja o njej," je povedal Žagar. Dodal je, da je podobno tudi pri spletnih nakupih.

Vedno je dobro, da pogledamo kontaktne podatke podjetja, ali sploh obstaja: "Nikoli ne vemo, ko damo v sistem številko kartice in trimestno kodo, da si tega sistem ne zapomni in lahko kdo to še uporabi. Z dvojnim preverjanjem, ki ga ponujajo ponudniki kartic, se je varnost malo izboljšala. A v vsakem primeru si je dobro vzeti dve minuti in preveriti spletno stran in podjetje za njo, če spletnega trgovca ne poznamo."

Interes za učenje

Na dogodku so z mladimi govorili tudi o tem, kaj v digitalni dobi iščejo delodajalci. "Pri mladih iščemo interes. Ko nekdo pride na razgovor, da zna odgovoriti na vprašanje, zakaj ga delo zanima, zakaj bi to delal, kako nas je našel, ali se je pozanimal o našem podjetju. Tako tudi mi vidimo, kje imamo težave. Iščemo tudi motivacijo za delo, voljo do učenja, izkušnje, če je to za delovno mesto potrebno," je povedal Rok Matjaž in dodal, da iščejo ljudi, ki so se pripravljeni razvijati skozi čas, pridobivati nova znanja, delovati v timu in so proaktivni. Ko se mladi podajo na pot iskanja zaposlitve, je treba v nahrbtnik naložiti tudi znanje o digitalnem svetu, ki se prepleta med vsemi aspekti življenja. Sogovornika sta se strinjala, da je digitalizacija neizogibna. Rok Matjaž je povedal, da se bosta razvijala dva sistema: "En sistem je industrija 4.0. Pričakujemo, da se bodo pojavili tudi decentralizirani sistemi, kot jih že poznamo, recimo Uber. Kjer nekdo naredi kakovostno storitev in poveže lokalne ponudnike." Digitalizacija bo s sabo prinesla veliko sprememb, na katere se moramo pripraviti: "Toliko znanj in orodij še ni bilo nikoli na voljo v zgodovini, da bi le znali to uporabljati na pravilen način. Tako imamo lahko konkurenčno prednost. Podjetja med sabo in tudi kadri."

Katere kadre bo svet v prihodnosti potreboval, je težko napovedovati. "V naslednjem desetletju bodo v ospredju inženirji, programerji, razvijalci programske opreme. Je veliko povpraševanje, ker se vse digitalizira in tako potrebujemo čedalje več podjetij, ki se ukvarjajo z razvijanjem programske opreme. Je pa programerje sedaj zelo težko dobiti," je povedal Žagar. Matjaž meni, da se bodo razvijali tudi umetniški poklici: "Upam, da se bodo začeli razvijati ti človeku bližnji poklici, ki jih potrebujemo v tem svetu, ki smo ga sicer super razvili, nas pa počasi uničuje." Prihodnost vidi tudi v decentraliziranih poslovnih modelih, kjer lahko nadomestimo velike industrije: "Nesmiselno se mi zdi, da kupujemo neki izdelek na Kitajskem, ko ga lahko dobimo v Sloveniji. S to decentralizacijo bomo prišli do poslovnih modelov, da bomo lahko zelo ugodno dobili v lokalnem okolju neki nabor izdelkov."