Rozmari Petek
Nenavaden prizor: gibalno povsem neoviran človek sede na invalidski voziček in na tla vrže svojo denarnico, nato še mobitel, ključe … Prav vse z velikim navdušenjem pobere psička. En predmet – en priboljšek, kalkulira kosmata glavica, za katero hitro ugotoviš, da ji že pohvala zelo dobro dene. Opisano predstavlja izsek iz večmesečnega šolanja psa pomočnika. Ali povedano drugače, vsakdan Celjana Tomaža Dražumeriča, poklicnega gasilca, ki celo v službi dela s psom, z reševalnim psom.
Njegova družina je povsem vajena bivanja s psom, saj so ti del njegovega vsakdana od takrat, ko je kot najstnik dobil svojo prvo Lajko. Le da zdaj v družini Dražumerič dnevno biva po več psov. Z enim, domačim, tekmuje, dva labradorca uči, kako pomagati slepim, dvoletno Odri pa, kako vsakdan izboljšati gibalno ovirani osebi.
Šolanje skozi igro, za nagrado hrana
Lahko bi rekli, da ima ob domačem psu "v internatu" trenutno še tri pse. "Vsi psi morajo živeti z mano, saj šolanje, vsaj pasivno, dejansko poteka 24 ur na dan. Na primer, da ga naučiš tudi, da ne 'fehta' z mize. Aktivno učenje posamezne stvari pa sprva poteka kakšnih deset minut, nato pa vedno malce dlje," opisuje kinolog, ki je svoje dolgoletne izkušnje s šolanjem psov nadgradil še s šolanjem v tujini.
A naj vas beseda šolanje nehote ne zavede v strogo obliko tega glagola. Tomaž Dražumerič je nadvse topel, nasmejan človek, prijazen tako do ljudi kot živali. Sistem šolanja psov poteka skozi igro. Ob tem je vsako želeno ravnanje psa nagrajeno. "Delamo na pozitivni motivaciji, kar pomeni, da ga s hrano nagrajujejo. Ko mi denimo pomaga sleči rokav, dobi priboljšek. To ni podkupovanje. Sam temu pravim, da nam pes ponuja svoje vedenje, ker ugotovi, da je to zanj najboljše," opiše inštruktor Tomaž. "In to nagrajevanje se v delovni dobi psa nikoli ne konča."
Pozitivna motivacija pomeni, da je pes nagrajen s hrano, a to ni podkupovanje
Kateri pes je lahko pomočnik?
Medtem ko morajo biti psi vodniki slepih (to v Sloveniji poznamo že desetletja) z rodovniškim, vzrejnim poreklom, so pomočniki lahko tudi mešanci. Vizualna ocena pri tem ni toliko pomembna, pač pa njihov karakter in zdravje. V večini primerov gre za pasme družine prinašalcev, ki imajo voljo in potrebo po prinašanju različnih predmetov in so prijetnega značaja, srednje veliki s kratko do srednje dolgo dlako, ki je preprosta za negovanje.
Kaj pes pomočnik počne?
Naloga psa pomočnika je spremljanje gibalno oviranega, pomoč pri pobiranju predmetov, torej prinašanje predmetov, odpiranje in zapiranje vrat, predalov, prinašanje stvari iz predalov, pomoč pri slačenju jopice in sezuvanju nogavic, spremljanje na vseh javnih mestih, opozarjanje na nepredvidljive dogodke - če se denimo invalid onesvesti.
Kdo lahko dobi psa?
Invalidi lahko vlogo za pridobitev psa pomočnika vložijo na upravni enoti. Zelo pomembno je, da je invalid samostojno mobilen z invalidskim vozičkom ali podobnim pripomočkom ter da ga zna upravljati in voziti brez pomoči drugih oseb, da je psihično stabilen, da sprejme sobivanje s psom in da ima bivalne in ekonomske pogoje za bivanje in vzdrževanje psa pomočnika. Pogoj je še dobra socialna mreža, ki jim lahko v primeru, ko sami za krajši čas ne zmorejo skrbeti za psa, pomaga.
Če je pes le hišni ljubljenček, ga odvzamejo
Prednost vseh teh kužkov, ki lahko na več načinov obogatijo vsakdan človeku s težavami, je tudi, da so za uporabnika povsem zastonj. Vodniki slepih so tudi zdravstveno zavarovani. Zaradi objektivnih razlogov edino tem lastnikom psov ni treba počistiti pasjih iztrebkov. Vendar pa financerji, ki psa označujejo kot medicinski pripomoček, kasneje bdijo tudi nad tem, da je pes res uporabljen za pravi namen. "Če se ga ne uporablja, temveč ga imajo zgolj kot hišnega ljubljenčka, ga odvzamejo. K sreči to ni moje delo," doda Tomaž Dražumerič.
