Klara Podergajs
Eno najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji se je pridružilo pobudi delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije, ARGE Streuobst. V pobudi so se odločili, da bo vsak zadnji petek v aprilu predstavljal dan, ki bo spominjal na pomen travniških sadovnjakov. Adrijan Černelč, magister kmetijstva, sodelavec službe za ohranjanje narave in naravovarstvenega nadzora v Kozjanskem parku, je pojasnil, da je dan travniških sadovnjakov nastal predvsem s ciljem ozaveščati splošno javnost o pomenu travniških sadovnjakov: "Spodbujamo, da se sadovnjaki ne samo ohranjajo, ampak tudi na novo vzpostavljajo. Želimo si tudi, da bi lahko kmetje pridelke iz travniških sadovnjakov prodali in sadovnjake s tem tudi obdržali. Spodbujamo tudi k rabi teh produktov. Tako smo pozvali vse lokalne gostince znotraj zavarovanega območja, da na ta dan v kulinarično ponudbo vključijo izdelke iz teh sestavin. Vsi so se odzvali in nas v veliki meri podpirajo, nekateri bodo celo zastonj delili jabolčne jedi." Jabolčne mojstrovine bodo ponudili v gostilni Šempeter v Bistrici ob Sotli, na Jelenovem grebenu in v restavraciji Amon v Olimju, v gostilni Banovina v Virštanju, Pekarni pod gradom in gostišču Lipa v Podčetrtku ter v Kozjanskem dvoru in restavraciji Zadružnik v Kozjem.
Predajanje znanja
V tem tednu so pripravili tudi veliko dogodkov in aktivnosti preko spleta. Obiskovalce so povabili k ogledu sadovnjaka v lasti Kozjanskega parka in drugih številnih sadnih drevoredov, ki so zasajeni po območju. Predstavili so samotarske čebele, ki kljub nizkim temperaturam nabirajo pelod po cvetovih sadnih dreves. Povabili so k ogledu fotografske razstave z naslovom Biodiverziteta - umetnost življenja 2020 na Gradu Podsreda, kjer si je možno prebrati tudi Zgodbe iz narave, ki pripovedujejo o doživetjih v naravi. Zgodbe si lahko prav tako prelistamo na spletni strani Kozjanskega parka. Pripravili so še krajši poučni video o sajenju dreves. "Čeprav ni čas sajenja, sem takoj dobil odziv, da si bodo video pogledali še večkrat, ko bodo sadili drevje. Pripravili smo tudi video o vzgojnih rezih, o oživitvenih rezih dreves za jesen. Zaradi razmer nismo mogli izvajati prikaza rezanja, s temi vsebinami bomo prinesli tradicionalno znanje vzdrževanja dreves," je povedal Černelč.
Neposredna plačila v kmetijstvu ne pokrijejo stroškov obdelave
Pomembni za okolje in prostor
Travniški sadovnjaki so v veliki meri ogroženi, saj se ne obnavljajo. "Drevesa s starostjo sama od sebe propadejo, ni problem vzdrževanje. Težavo pomeni bela omela, ki se na drevesih močno razrašča. Problem je tudi intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Pri tem mislim predvsem na pašo, ko pride do gaženja, kmetje ne kosijo in se zaraste," je povedal Černelč in dodal, da se velikokrat vse začne in konča pri ekonomiki. "Tista neposredna plačila v kmetijstvu ne pokrijejo stroškov te obdelave. V Avstriji so ugotovili, da se je število dreves zmanjšalo s 35 na štiri milijone. Podobni trendi so tudi pri nas v parku. Ob spremljanju študij, kako se je prostor spreminjal skozi čas, smo ugotovili, da je bilo največ sadovnjakov pred prvo svetovno vojno, potem se je število zmanjševalo, po drugi svetovni vojni pa se je z vzpostavitvijo zadrug in zasajevanjem povečalo. Od več kot 1200 hektarov sadovnjakov jih je v Kozjanskem parku sedaj okoli 460." Sadovnjaki imajo velik protierozijski pomen, saj sadna drevesa z močnim bujnim koreninskim sistemom preprečujejo plazenje tal, je še poudaril Adrijan Černelč.
Rezultat pozebe
Čas zaznamovanja dneva travniških sadovnjakov je v Sloveniji sicer čas, ko v praznovanje ne morejo v večji meri vključiti šolske mladine, je čas dopustov. "V Avstriji pa je to glavni čas cvetenja sadnih dreves, saj je višje ležeča dežela in sadno drevje nekoliko pozneje cveti. Sedaj so sadovnjaki v naravi tudi bolj opazni, saj se marsikdo v drugih letnih časih med vožnjo po našem območju sprašuje, kje so sadovnjaki." Sedaj cvetijo sorte jabolk in hrušk, ki dozorevajo pozno jeseni, v sadnem drevju je opaziti številne čebele in druge divje opraševalce, ki iščejo nektar in pelod na cvetovih, ki jih ni prizadela pozeba. "Tokratna pozeba, ki je prizadela predvsem lupinarje, kot so orehi, se ne bo odražala samo v letošnjem letu. Prizadela je tudi celoten spekter koščičarjev, tudi pečkarjev, ki nekoliko prej dozorevajo. Dejanski rezultat bo jasen čez kakšen mesec, ko bomo videli, koliko listov bo odpadlo, koliko brstov je preživelo. Upajmo, da so bile nekatere sorte jabolk še v fazi, ko so bile še zaščitene pred mrazom," je pojasnil Adrijan Černelč.
