Rozmari Petek
Po skoraj dveletnem zatišju se gradnja hitre ceste na območju Velenja nadaljuje, s tem pa se obujajo tudi težave, ki so jih krajani Škal in Hrastovca občutili že pri 13 mesecev trajajoči zapori v času gradnje odseka Gaberke. Do prvih zapor ceste je tudi tokrat že prišlo. In sicer zaradi podiranja dreves na trasi, ki bo vodila do predora Konovo. "Pa ko bi vsaj pohiteli s temi deli, tako pa sem videl na delu samo enega delavca z motorko," je omenil krajan. Zaupanja, da bodo tokrat dela stekla drugače kot v času gradnje odseka Gaberke, domačini tako nimajo. Kljub s strani izvajalcev in investitorjev večkrat izrečenim obljubam, podanih na sredinem zboru krajanov, da popolnih zapor praktično ne bo (izjema bo končno fino asfalitranje). Zgolj delne zapore, urejene s semaforji, napovedujejo, pa še te bodo večinoma trajale med 30 in 33 dni.
Otroci in tovornjaki skupaj na cesti
V vsakem primeru pa zapore še zdaleč niso edina težava krajanov. Najbolj jih skrbi poškodovana cesta, ki v celoti ne premore niti pločnika, kaj šele prehoda za pešce. Njihovi otroci tako v šolo (nekateri tudi brez spremstva) hodijo ob boku s tovornjaki, ki zaradi gradnje tretje razvojne osi naredijo vsaj 60 prevozov na dan; prevozi se bodo le še stopnjevali, je dodal predstavnik izvajalca. "Jaz bi vas tam zraven postavil, ko se dva tovornjaka srečata," je bil slikovit krajan Škal Jože Ržen, ki je v polni dvorani zbranih krajanov prvi jasno izpostavil še: "Cesto, pločnik, prehode hočemo! Če tega ne bo, bomo cesto zaprli!" "Ne da želimo. Mi zahtevamo, da pristojni pristopite k reševanju. Mi si te hitre ceste niti nismo želeli, saj preseka naš kraj, območje, ki je že tako ali tako degradirano. A če se že dogaja, želimo, da bi bilo vsaj vzdržno v času gradnje," je zbranim predstavnikom investitorjev in izvajalcev dejala predsednica Krajevne skupnosti Škale - Hrastovec Petra Bevc. Slednji "grožnje" niso jemali preveč resno. Znova in znova so poudarjali, da bodo naredili posnetek stanja in na koncu gradnje popravili državno cesto. Sicer bodo enako delo počeli dvakrat, je izpostavil Tomaž Willenpart z infrastrukturnega ministrstva, sektoja za investicije v ceste, in hkrati obljubil, da se bodo za izboljšanje varnosti še pred samo gradnjo dogovorili na posebnem sestanku in dorekli ukrepe. Ali, kot je še bolj nedorečeno dejal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh: "Z vso resnostjo in zagnanostjo bomo to poskušali rešiti."
Da bodo zagnano vztrajali pri sanaciji ceste, ki je v katastrofalnem stanju, je dejal tudi župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol in opomnil na predlog, da bi se poglobil podvoz pri Esotechu (tako bi omogočal tudi prevoze tovornjakov), saj bi s tem v določeni meri mesto razbremenili tovornega prometa, ki se sedaj odvija tudi mimo vrtcev in šol. Predlog poglobitve podvoza je bil sicer podan že pred dvema letoma, a se še ni daleč premaknil. Kot je bilo na zboru krajanov pojasnjeno, so projekt usklajevali mnogi. Občina je naredila idejno zasnovo, Direkcija bo na tej osnovi naredila projektno nalogo, šele nato bodo skupaj "pogledali" kaj je mogoče storiti.
Gradili bodo viadukt in tunel
Precej dolgo so "gledali" tudi, kako nadaljevati z gradnjo tretje razvojne osi. Po besedah državnega sekretarja je projekt v preteklosti imel "neustrezno časovnico", sedaj bodo v Darsu pripravili novo, realno časovnico, je poudaril. V vsakem primeru imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje za dela v okolici Škalskega jezera, ki vključuje gradnjo viadukta, in za prvo polovico predora Konovo; skupaj naj bi dela trajala 30 mesecev. Ravno do trase tunela Konovo so že začeli z odstranjevanjem drevja. Sledi gradnja 200 metrov visoke stene in nasipa, s katerim se bodo izognili hišam. Konec leta bodo začeli z gradnjo tunela. Miniranje sicer ni predvideno, je pa možno, da bodo uporabili tudi to, odvisno od geološke zasnove, je opisal predstavnik izvajalca. To je v skrbi spravilo domačina, ki ima nad tunelom hišo. A so ga pomirili, da v tem primeru ga bodo prej obiskali in se vse dogovorili. Tudi sicer obljubljajo, da bodo na več mestih merili hrup, tresljaje in prašenje, ki so posledica gradnje. "Kvečjemu z gasilskim letalom bi vam uspelo umiriti prašenje," je komentiral krajan, ki se še dobro spomni prašenja ob zadnji gradnji. Škale imajo smolo tudi zato, ker bodo skozi naselje zvozili šest milijonov kubičnih metrov izkopov, ki bodo končali v pregradi med jezeroma oziroma deponiji pepela Premogovnika Velenje. Obenem se vozi zemlja na deponijo tudi s koroške strani, čeprav bi vsaj te prevoze lahko izvajali mimo jezera, je še dodal drug krajan.
Ironično pri vsem tem je, da so krajani Škal za razliko od MOV, ki si hitre ceste želi, tej trasi vseskozi nasprotovali. "Ko se je začela umeščati trasa, je bil ravno tukaj zbor krajanov. Krajani so se trasi uprli in postavili zahtevo, da poda na to traso odklonilno mnenje. Žal mestni svet MOV temu ni sledil. Od tod se je zgodba odvijala naprej mimo zahtev vseh krajanov," je spomnila Bevčeva. "Dejstvo je, da še vedno menimo, da ni trasa primerna za ta prostor. Gre za degradirano območje Premogovnika Velenje, težave bodo … Sicer se sama v to ne bi spuščala, ker nisem strokovnjakinja. Vidimo pa, da tu so težave in da bo cesta tu dražja kot bi bila, če bi bila umeščena kje drugje," je dodala. Glavna bojazen pa je, da bodo tudi sedaj v svoji zahtevi po vnaprejšnji ureditvi ceste zgolj slišani, ne pa uslišani. "Najbolj se bojimo, da se bodo na najbolj ozkem grlu te težavne ceste dogodile kakšne nesreče," je dodala. "Jaz srčno upam, da lahko verjamemo tistim, ki so bili danes tukaj, da bodo aktivno pristopili k temu, da se cesta vsaj vzporedno z začetkom intenzivne gradnje na tem območju tudi uredi," je zaključila predsednica krajevne skupnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
