Gordana Possnig
Na Celjskem sejmišču se je končal drugi sejem Agritech. Presegel je vsa pričakovanja: 120 razstavljavcev v osmih dvoranah je predstavljalo preko 300 blagovnih znamk, namenjenih kmetovalcem in gozdarjem, sejem si je ogledalo okoli 30 tisoč obiskovalcev.
Ob razstavnih površinah je bil dobro obiskan tudi obsejemski strokovni del, ki je poskrbel za razprave o aktualnih tematikah, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom. Sobota je bila namenjena gozdu in zverem ter temu, kako se lahko kmetje in drugi lastniki površin pred njimi čim bolje zaščitijo.
Problem velikih zveri
Razpravljali so tudi o pravicah, ki jih imajo lastniki gozdov na svojih posestvih. Tomaž Berce iz Zavoda za gozdove Slovenije je govoril o zelo aktualni in pereči temi - ukrepih za varovanje premoženja pred velikimi zvermi. "Pri nas se zadnjih deset let aktivno ukvarjamo z iskanjem rešitev za lajšanje škode, tako po volku kot medvedu, da bi omogočili obstoj slovenskih kmetij," je povedal.
Nekoč so bile te zveri skoraj iztrebljene, v zadnjih letih pa se število volkov in medvedov povečuje v Sloveniji in po Evropi. Volk in medved sta se razširila na nova območja, kjer ju pred več sto leti še ni bilo. Potem ko je bilo v Sloveniji pred desetimi leti še 40 volkov, jih je sedaj dvakrat toliko. Medvedov je okoli tisoč. Lani so v Sloveniji odstrelili 170 medvedov in 20 volkov.
Berce je izpostavil načine preprečevanja škod, in sicer z večžično elektroograjo in elektromrežo, s pomočjo živali, kot so pastirski psi, s fizično oziroma mehansko zaščito, z odvračali in s prisotnostjo človeka. Seveda pa tovrstna zaščita ni poceni, kar so izpostavili tudi kmetje.
Večina gozda naravnega
Pozornost je pritegnila tudi okrogla miza o pravicah, ki jih imajo lastniki gozdov na svojih posestvih v Sloveniji, organizirala pa jo je Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Navzoči so govorili o tem, da ima vsaka država te pravice urejene z drugačnimi zakoni. V Sloveniji je sicer 80 odstotkov gozdnih površin v zasebni lasti. Ob tem pa velja izpostaviti, da je kar 98 odstotkov gozda pri nas še vedno naravnega.
Dr. Milan Šinko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je govoril o pravicah lastnikov gozdov v Sloveniji in Evropi, koliko imajo lastniki svobode pri gospodarjenju s svojim gozdom. Pri tem je imel v mislih izkoriščanje, upravljanje, izključljivost oziroma dostop javnosti in prenosljivost. "Rešitve in omejitve po Evropi so različne, v Sloveniji pa je situacija za lastnike gozdov precej nespodbudna. Pri nas na primer mora lastnik gozda dopustiti lov in zanj ne dobi odškodnine," je povedal, medtem ko v večini drugih držav lastnik gozda za lov dobi odškodnino ali celo samostojno odloča o tem, kdo sme loviti v njegovem gozdu.
Rok Sedminek iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije je iz osebnih izkušenj izpostavil probleme, s katerimi se ubadajo zasebni lastniki. "V Sloveniji je edina pravica stoodstotna lastnina pri koriščenju lesa," je pojasnil in dodal, da bi se slovenska država morala zamisliti. Izpostavil je, da je okvirna lastninska pravica v gozdu v Evropski uniji 34-odstotna, medtem ko je v Sloveniji zgolj 21-odstotna. Lastniki opažajo tudi, da obiskovalci gozdov ne upoštevajo lastninske pravice. V naših gozdovih je narasla količina smeti, ki jih puščajo obiskovalci, prav tako negativni vplivi na okolje in s tem obnašanje gozdnih živali," je poudaril. Dodal je, da zakonodaja za to bremeni lastnike, zaradi tega so lahko tudi kaznovani, saj je gozd konec koncev njihov.
16
gozdarskih inšpektorjev je v vsej Sloveniji
