Mednarodna poslovna konferenca v Velenju: Politično o prestrukturiranju

Velenje dva dni v okviru mednarodne poslovne konference gosti izvršnega podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. Gre za tako imenovani 5. Letni politični dialog premogovnih regij, kjer politični predstavniki evropskih premogovnih regij poskušajo predstavniku Evropske komisije predstaviti svoje težave in izzive, ki jih imajo s prestrukturiranjem.

Velenjčane pesti predvsem omejen čas in premalo denarja. "Mi smo opozorili, da so roki prekratki. Tri leta smo pripravljali dokumentacijo, ministrstvo je letos objavilo prve razpise, tako danes začenjamo implementacijo projektov, ki jih moramo zaključiti čez dve do tri leta," je opozoril velenjski župan Peter Dermol in dodal, da je obenem pri projektih potrebno zelo veliko optimizacije in iskanja drugih finančnih virov, saj 250 milijonov evrov sredstev sklada za pravičen prehod, ki je namenjen tako velenjski kot zasavski regiji, ne bo dovolj.

Dermol: "Omejiti moramo rabo energije"

Opozoril je tudi, da je na ravni Evropske unije treba odpreti razpravo o tem, kako podpreti energetske sanacije objektov. To je trenutno ob povečanih stroških ogrevanja ena glavnih težav Velenja in brez sanacije stavb prestrukturiranje daljinskega ogrevanja ne bo mogoče. "Naše prepričanje je, da moramo ne le v Velenju, ampak v državi in Evropi omejiti rabo energije, bodisi električne bodisi toplotne, s ciljem, da čim več stavb energetsko saniramo in poskušamo poiskati določene mehanizme, ki bi še dodatno motivirali predvsem privatni sektor oziroma splošno javnost, da bi pristopili k energetski sanaciji," je poudaril.

Predvsem pa se z letom 2027, ko naj bi se sredstva sklada za pravičen prehod porabila, ne bi smelo vse ustaviti. "Proces prestrukturiranja ni enkraten dogodek. Potrebujemo več časa, sploh pri nas, ko smo pred izzivom, kako preobraziti daljinsko ogrevanje. Drugo, ambicij, priložnosti v tej regiji je še vedno več, kot obstoječa finančna sredstva omogočajo," je še poudaril. Regija sicer nestrpno pričakuje tudi dva krovna zakona, Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter Zakon o prestrukturiranju, za katerega minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pravi, da bo narejen že v tem letu. "Prestrukturiranje je po eni strani stres, po drugi pa priložnost za nove začetke, za nove dosežke. Danes so nam predstavili projekte, ki nas navdajajo z velikim optimizmom. Narejeni so tako, da nihče zaradi zelenega prehoda ne bo ostal zadaj. Da ne bo zeleni prehod le privilegij bogatejših, temveč enako dostopen za vse," je dejal Jevšek.

"Denar za zeleni prehod je zagotovljen - 250 milijonov za obe premogovni regiji je v fazi porabe, razpisali smo že veliko projektov, ki so že v teku. A poudarjam. Denar in projekti nam nič ne pomagajo, če ljudje ne razumejo, da so ti projekti zanje dobri. Zato sem večkrat poudaril, da je treba ljudi prepričati in jim dati zaupanje do teh projektov. Sicer denar in projekti nič ne pomenijo," je še poudaril. 

Šefčovič: "Ne smemo pozabiti na rudarje"

Dodal je še, da je nujen pogoj tudi, da je regija prometno dostopna. "Zasavska in šaleška regija morata biti povezani z glavnimi prometnimi tokovi, železnicami in cestami." Podobno je pristavil državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. "Če do regij, v katerih poteka tranzicija, ne bomo prišli hitro, potem tranzicije ne bo. Ceste in železnice rabimo." Na temo prestrukturiranja pa je dodal, da napovedanih ciljev ne bodo dosegli, če ne bodo začeli drugačnega dialoga. In prav to sedaj počnejo, je poudaril. Namige iz Slovenije je Maroš Šefčovič dobro slišal. "Mehanizem mora ostati, to je pobuda za moje kolege," je dejal in opisal, kako so pred leti sploh prišli do ideje o skladu za pravičen prehod. "Do ideje smo prišli v precej podobni debati, kot je ta danes. Kaj narediti, ker ljudje ne bodo želeli živeti v degradiranem okolju. Predvsem pa smo rekli, da ne smemo pozabiti na rudarje, ki so tako težko delali, zato moramo razviti instrumente, kako jim pomagati, da nihče in nikjer ne ostane sam."

Šefčovič je zbranim - v dveh dneh se bo konference udeležilo 200 predstavnikov evropskih držav s premogovnimi regijami - dejal še, da naslednje leto v Evropski komisiji sestavljajo nov proračun za naslednjih sedem let, v katerem bodo načrtovali sredstva tudi za premogovne regije. Pri tem pričakujejo podporo držav članic in pripravo proračuna od spodaj navzgor, da bodo lahko lokalne skupnosti oziroma države povedale, kaj potrebujejo. Prav zato bodo predstavniki Velenja še hodili v Bruselj. "Verjamem, da se bo v letu, ki prihaja, že marsikaj spremenilo. Bile so volitve, prihajajo novi člani, verjetno tudi novi komisarji, in bo treba v prihajajočem letu pospešiti naš glas, da se kot regije med seboj povezujemo in da s skupnim glasom povemo odločevalcem, kakšne potrebe imamo, da bo proces prestrukturiranja ali zelenega prehoda uspešno implementiran," je zaključil velenjski župan Peter Dermol.