Vsakdanji dopoldanski promet na Mariborski cesti v Celju Foto: Rozmari PETEK
V Celju, ki se predvsem na Mariborski cesti v smeri Laškega ter priključka na avtocesto Celje - center v najbolj prometnih urah duši v pločevini, naj bi bilo to v nekaj letih videti precej drugače. Tranzitni promet do Laškega in nazaj bo tekel po dolgo želeni vzhodni obvoznici mimo Tehnopolisa do sotočja Voglajne in nato po levem bregu do konca Polul. Večkrat zamašeni priključek na avtocesto Celje - center naj bi bil urejen z rondojem, tudi Lopata naj bi dobila svoj priključek na avtocesto. Na potrebo po tem že dolgo opozarja podjetnik in občinski svetnik Peter Pišek, medtem ko se nekateri krajani Lopate bojijo, da bodo s tem dobili zgolj še več tovornega prometa.
Rešitev za Lopato
Takšne so v grobem obljube, ki jih je včeraj na sestanku z županom Bojanom Šrotom dal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec z ekipo. "Odprte stvari smo poskušali zapreti in določiti tudi dinamiko nadaljnjih postopkov. Ministrstvo se z obvoznico in priključkom Lopata že dlje časa ukvarja. Verjamem, da bomo lahko v kratkem času ta dva projekta zaprli," je dejal minister in še dodal, da za vzhodno obvoznico že poteka študija variant, ki bo prinesla končen potek trase. Ob tem je obljubil, da obvoznica, četudi je lahko del tretje razvojne osi, ne bo talka njenega umeščanja (Celjani so prav zaradi bojazni, da se bo projekt odmaknil preveč v prihodnost, pred časom zahtevali, naj se obvoznica izloči iz projekta tretje osi). "To sva z županom temeljito dorekla," je zatrdil. Enako je obljubil tudi za priključek Lopata. Da je tudi ta cesta nujno potrebna, da razbremeni lokalne prebivalce tovornega prometa in pomaga pri razvoju samega gospodarstva, je dodal minister.
Umestitev obvoznice že daleč
Pot težko pričakovane vzhodne celjske obvoznice pa je naslednja: najprej občino čaka umestitev v prostor, pri čemer župan ne pričakuje težav, saj trasa, ki so si jo zamislili, poteka po nenaseljenem terenu. Pravzaprav so jim pri infrastrukturnem ministrstvu prostorsko umestitev trase naložili že pred dvema letoma in pol. Vsaj tako so nam tedaj odgovorili z ministrstva, zato novica ni ravno nova. Takrat je namreč župan s Celjsko županovo listo grozil z državljansko nepokorščino, če infrastrukturno ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Alenka Bratušek, hitro ne pristopi k obvoznici.
Župan Bojan Šrot in minister Jernej Vrtovec Foto: Gordana POSSNIG
Celjska obvoznica ne bo talka umeščanja tretje osi
Župan Bojan Šrot in minister Jernej Vrtovec Foto: Gordana POSSNIG
"V preteklosti so pogovori tekli z Direkcijo RS za infrastrukturo. Na enem izmed prejšnjih sestankov smo se dogovorili, da bo najhitreje mogoče umeščati to obvoznico z občinskimi prostorskimi akti, s tem da smo z občinskim prostorskim aktom praktično pri koncu. Tudi s kmetijskim delom imamo vse usklajeno. Dogovorili smo se, da bo del, po katerem bo potekala cesta, postal stavbno zemljišče in ga bo možno umestiti brez kakšnih večjih težav. Hkrati bo potekalo tudi načrtovanje cele trase, kjer je predvidena tunelska povezava, podvoz pod železnico, tudi most na koncu naselja Polule." Župan ocenjuje, da bodo gradbena dela začeli leta 2025 ali 2026, sama obvoznica pa naj bi stala med 60 in 80 milijoni evrov.
Vsakdanji dopoldanski promet na Mariborski cesti v Celju Foto: Rozmari PETEK
Ministrska in županska ekipa so pretresli še nekaj drugih projektov in ugotovili, da nerešljivih zadev praktično ni. "Dorekli smo vse teme, ki smo jih odprli; bilo jih je okoli deset. Verjetno bo za Celjane in tudi druge ena najzanimivejših rondojska rešitev priključevanja na avtocesto na priključku Celje - center, kjer bi s takšno rešitvijo bilo možno izkoristiti veliko zemljišče med Mariborsko cesto in priključkom, kjer bomo uredili parkirišče Park & Ride (parkiraj in se pelji). Dogovorili smo se za nekaj rondojev na cesti Celje-Laško, precej časa pa smo namenili tudi ureditvi novega priključevanja na Lopati, kjer bi se z relativno preprosto in cenovno sprejemljivo rešitvijo dalo urediti priključek za tovorni promet na obstoječi avtocestni priključek z dvema rondojema in 200 metrov nove ceste," je še opisal župan.
Vsakdanji dopoldanski promet na Mariborski cesti v Celju Foto: Rozmari PETEK
Aktivnosti na hitri cesti
Gradnja hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom teče po načrtih. Dela na odseku Gaberke pri Velenju, ki potekajo od lanskega oktobra, bodo zaključili predvidoma konec tega leta. Za odseka na velenjskem koncu H (Konovo) in B (Škalsko jezero) se še pridobiva gradbeno dovoljenje, vzporedno poteka tudi prva faza javnega naročila. Po besedah ministra Vrtovca bo razpis, vreden 250 milijonov evrov, kmalu objavljen. Medtem so oddali tudi gradbeno dovoljenje za odsek E (Velunja), pričakujejo ga v juliju 2022. Na odseku Velenje-Šentrupert Dars pridobiva zemljišča in pripravlja dokumentacijo, infrastrukturno ministrstvo pa je v medresorsko usklajevanje poslalo poroštveni zakon za ta del trase. "Vladno stališče je, da to naredimo čim prej," poudarja minister.
Župan Bojan Šrot in minister Jernej Vrtovec Foto: Gordana POSSNIG
"Tudi o kolesarskih poteh smo govorili. Kolesarski turizem je ena od priložnosti Celja in okoliških občin. Gre za osem milijonov evrov vreden projekt," je dodal minister. "Ravno včeraj pa je vlada sprejela pomemben sklep - v načrt razvojnih programov je uvrstila nadgradnjo in prenovo železniške povezave Celje-Velenje. Projekt, ki je vreden 90 milijonov evrov, zajema rekonstrukcijo tirov, ukinitev nivojskih prehodov, izgradnjo podhodov ... Izvajal se bo med letoma 2023 in 2028," je še poudaril Vrtovec. Če se bodo vsi včeraj sklenjeni dogovori uresničili, bi se Celje kot še edino mesto v Sloveniji, ki ima ves tranzitni promet na relaciji sever-jug speljan praktično skozi mestno jedro, končno znebil tranzitnega, pretežno tovornega prometa. Po zadnjih podatkih se dnevno mimo pelje okoli 21 tisoč vozil.