Mladi pravniki iz Vojnika: Nič ne pomaga pravica, če ne veš, da jo imaš

Ideja Pravne prve pomoči je nastala v prvem valu koronavirusa, ko sva imela z Gregorjem več časa. Razmišljala sva, kako bi lahko skupnosti pomagala s svojim pravnim znanjem, še posebej zato, ker je bila tedaj sprejeta kopica novih zakonov, ki so bili težko razumljivi že za pravnike, kaj šele za pravne laike. Odprla sva mail in facebook stran, kamor lahko posamezniki pošljejo svoje pravno vprašanje. Ideja je bila približati zakone ljudem, ki so se jih ti zakoni dotikali," je začetek Inštituta Aequator predstavila članica ekipe Teja Pirnat, ki je skupaj z Gregorjem Oprčkalom postavila temelje ideje, ki je hitro zaživela.

Kako najti zanimive načine za približanje prava

Nanju se je začelo obračati vedno več ljudi: "Hkrati pa naju je kontaktiralo kar nekaj pravniških kolegov, ki so želeli pomagati. Največ nas je bilo deset v ekipi. Zdaj nas je aktivnih pet pravnikov." Član ekipe je tudi kulturnik, saj s svojim znanjem pripomore pri širjenju vizije zavoda. "Naša dolgoročna vizija je, da poiščemo načine, kako bomo pravo približevali prava neveščim na zanimive načine. Mogoče skozi gledališke predstave, krajše filme in podobno," je pojasnila Teja.

"Ne na načine, da bi bili sugestivni, ampak da damo ljudem čim več informacij, da bodo lahko sprejemali odločitve informirani. Včasih ni pomembno, kako dobro sporočilo imaš, ampak kako to sporočilo poneseš naprej," je dodal Gregor Oprčkal. Še posebno so ponosni, ker so se v ekipi zbrali posamezniki z različnimi prepričanji, ki se znajo pogovarjati. Kar kdaj prinese tudi burno razpravo, ampak vse to odpira nove poglede na težave.

Informacije bi morale biti čim bolj dostopne

"Informacije bi morale biti ljudem bolj dostopne. Po uvodni fazi smo videli, da ljudje bistveno manj poznajo pravo, kot smo si predstavljali. Kar je pa še hujše, da obstaja določen del populacije, ki se tega zaveda in to zavestno izkorišča. Tukaj vidimo svoje poslanstvo, in sicer, da zmanjšujemo omenjeno informacijsko asimetrijo," je povedal Oprčkal.

Niso celovit pravni servis, ljudem svetujejo glede osnovnih pravnih vprašanj, če potrebujejo profesionalno pravno pomoč, pa jih usmerijo na odvetniške pisarne. Pri tem jim predstavijo državni mehanizem brezplačne pravne pomoči, v okviru katerega država krije stroške pravnega zastopanja posameznikov z nižjimi dohodki. Lani so v pol leta delovanja dobili 305 vprašanj z vseh področij. "Že prvi teden so se na nas začeli obračati z družinskimi, potrošniškimi težavami, težavami z nasiljem, problemi na fakulteti, z diskriminacijo ipd.," sta povedala Gregor in Teja.

Pravo in starejši

Za naslednji projekt, ki ga bodo začeli izvajati jeseni, so pridobili tudi evropska sredstva. Ideja je pravna pomoč starostnikom. S tem želijo približati pravo starostnikom. Ugotovili so, da v Sloveniji ni specializirane organizacije, ki bi se ukvarjala s tem, obenem so starostniki bolj dovzetni za razne prevare. Zato jim želijo podati zlasti osnovne potrošniškega prava, kako dostopati do socialnih in drugih oblik javnih pomoči in osnove dednega prava.

Povezali se bodo tudi z organizacijami, ki se ukvarjajo z njihovo ciljno skupino, se bodo pa za zdaj osredotočili na savinjsko regijo. "Želimo, da bi se pravo približalo lokalnemu okolju in da naredimo model, ki bo uporaben v vsaki regiji," je poudaril Gregor. Ob koncu projekta bodo pripravili relevantno gradivo v obliki priročnikov in obširnejši zbornik z zbranimi konkretnimi anonimiziranimi pravnimi vprašanji. To znanje želijo pretvoriti tudi v video obliko za bodoče generacije.

Sprejemati prave odločitve

V luči nedavnega referenduma in sprejemanja odločitev mlada pravnika odgovarjata, kaj je najboljše storiti, preden sprejmemo tovrstne in druge pomembne odločitve. "Najboljša stvar, ki jo lahko vsak naredi, je, da prebere argumente obeh strani. Bodite pogumni in preberite mnenje, s katerim se ne strinjate. Tudi če se tvoje mnenje ne spremeni, se ti bolj izkristalizira. Osnova pa je, da ljudje ozavestijo, da so to odločitve, ki nas vse zadevajo. Preprosto moramo biti toliko odgovorni, da izkoristimo pravico soodločanja in tudi sami zavzamemo odločitev," je svetoval Oprčkal.

Pirnatova dodaja, naj poskušajo tudi kontaktirati pravnika, da lahko pojasni, za kaj gre: "Izredno žalostno je tudi, da nimamo institucije, ki bi ob takih trenutkih dala objektivna dejstva, kaj se spreminja." V Sloveniji je sicer že nekaj kanalov za pridobivanje pravnih informacij in pravne pomoči, kot so mehanizem brezplačne pravne pomoči, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, pravne klinike in podobno.

Za čim več vrednostno nevtralnih informacij

Teja je priporočila tudi spletno stran Nasodiscu.si. V smislu prava in tehnologije je slovenski pravno-informacijski sistem zelo v povojih. "Nimamo centraliziranega sistema ozaveščanja. Smiselna bi bila investicija v državno agencijo z najvišjo možno mero neodvisnosti in strokovnosti, ki bila specializirana za informiranje o pravnih dejstvih in upravičenjih. To bi moralo biti v interesu države. S tem bi se v končni fazi sprejemale boljše odločitve. Pomembno je, da dobijo ljudje čim več vrednostno nevtralnih informacij, dejstev, potem pa naj si jih sami pobarvajo," je povedal Gregor. "Nič ti ne pomaga pravica, če ne veš, da jo imaš," je dodala Teja.