Rozmari Petek
Požar v mariborski Surovini je zbil dno že tako zelo načeti potrpežljivosti direktorja konjiškega komunalnega podjetja Franca Doverja. Že mesece opozarja na nakopičeno odpadno embalažo, ki je mimogrede lahko potencialni izbruh požara. Gre za povsem identično zgodbo, ki smo jo spremljali leta 2018. Takrat je država po interventnem zakonu le ukrepala, a sistemsko problematike odvoza ni uredila. Tako je komunalna podjetja postavila v patpoložaj: za odpadno embalažo ne smejo same najti izvajalca, temveč bi jo morala odpeljati le določena podjetja iz tovrstne sheme, ki pa tega ne storijo, saj 53 odstotkov vse embalaže, ki jo dobimo zraven izdelkov v trgovinah, ni plačanih.
Embalaža se tako kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij, v Slovenskih Konjicah, denimo, so zapolnili že vsa mesta, ki so sicer namenjena odlaganju in razvrščanju drugih odpadkov.
Ne iz nas norcev briti
"Veste, kako je, ko zapiha veter? Že trikrat letos smo vreče pobirali vse do avtoceste, pa še nismo gotovi," opisuje Dover.
A to niti ni največja težava. Trenutno največja bojazen je, da na dnu nakopičene embalaže odpadek (med njimi se skrije vse mogoče, tudi kakšne baterije) začne tleti. To se lahko mimogrede pripeti v vsaj 47 komunalnih podjetjih po Sloveniji. "Kaj, če zagori tu? Kdo bo potem kriv? Franc Dover, ker ne sme to predati drugemu obdelovalcu? Ker se ne more o ceni pogovarjati? Ker ne more izbrati tistega, ki bi bil to pripravljen vzeti? Če bi želeli dodatno zagotoviti požarno varnost v času, ko ne obratujemo, to pomeni dodatnih 400 evrov na noč. A naj ta strošek naložimo uporabnikom, če sami zato niso nič krivi?" opozarja Dover, ki ga obljube, ki jih je dan po požaru podalo okoljsko ministrstvo, da bodo tudi tokrat intervernirali in v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo poslali novo uredbo o odpadni embalaži, ne prepričajo.
Ob razlaganju težav se počutijo kot papige
Skrajni ukrep neodvažanje odpadkov
Skrajni ukrep je torej neodvoz odpadkov. "Če to naredimo, kaj mislite, kam bodo potem ti odpadki šli? Tamle v Dravinjo in gozd. In uničili bomo sadove večletnega dela zaradi, oprostite izrazu, nekaterih bedakov. Kako naj jih drugače imenujem, če smo jim že tolikokrat pojasnili težave, da se počutimo že kot papige, pa nas še kar ne razumejo? Sploh pa ne razumem, kako nam lahko v bistvu v Ljubljani nalagajo neke odgovornosti, na katere sami sploh nimamo vpliva, sami bi si pa umili roke kot Poncij Pilat. Marca bomo zaznamovali dan voda, aprila dan zemlje. A vse to je povsem pišmeuhovsko, kot denimo pojasnila, da so v Mariboru goreli nenevarni odpadki. Ob tem je treba vedeti, da ta dim ni šel v vesolje. Delci bodo popadali na rodovitno zemljo, prešli v podtalnico. In če to, da moramo mi vonjati to nesnago, ni omejevanje človekovih svoboščin in pravic, potem res ne vem, kaj je. Me prav zanima, kako bi odreagirali, če bi zagorelo, bog ne daj, v Ljubljani," še dodaja.
Rešitev izrednega stanja, v katerem so se ne po svoji krivdi znašla komunalna podjetja, je po mnenju Doverja in Zbornice komunalnega gospodarstva izdaja soglasja komunalnim podjetjem, da poiščejo prevzemnika te embalaže. "A ne preko javnih razpisov, temveč takoj, ker je izredno stanje," dodaja. Štirinajst let čakanja na sistemske rešitve je namreč uničilo še tisti kanček potrpežljivosti, ki je ljudem, ki se dnevno soočajo s to problematiko, sploh še ostal.
