Podjetju Mik je koronakriza dala krila, v Vojnik bo pripeljalo 440 delovnih mest

17.08.2021 06:00
Mikov sistem prezračevanja je v koronačasih dobil pravo veljavo, zato namerava proizvodnjo še razširiti, hkrati načrtuje, da bi v Vojniku zgradil dve obrtni coni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vrtičkarje so obvestili, da bo po mnogih letih zastonj vrtnarjenja pridelke treba pospraviti, preden zabrnijo gradbeni stroji. 
Rozmari Petek

Lastnik in direktor podjetja Mik Franci Pliberšek, ki je svojo dejavnost pred leti iz Celja preselil v Vojnik, z novim projektom dokazuje, da je bil vsa leta na pravi poti. Zaradi povpraševanja po oknih, ki imajo že vgrajen prezračevalni sistem, bo jeseni v Vojniku začel graditi nov objekt - poimenoval ga je Inštitut profesorja dr. Petra Novaka. Skupaj z njim je namreč pred leti razvil sistem dvocevnega prezračevalnega sistema, ki je v koronačasih dobil še večji pomen. "Glavna prednost tega sistema pred enocevnim je, da se virusi ne morejo širiti iz enega prostora v drugega, saj gredo po eni cevi noter, po drugi ven," opisuje Pliberšek, ki že leta poskuša tudi javne zavode prepričati, katere prednosti to dolgoročno prinaša - manj bolezni v vrtcih, domovih upokojencev, ustanovah, manj bolniških, kar za državo pomeni zgolj dobro, poudarja.

Novi objekt, v katerem bo delo dobilo od 200 do 300 ljudi, bo začel graditi jeseni, stal bo nasproti sedanjega Mikovega objekta v poslovno-obrtni coni. "Inštitut bo meril 6500 kvadratnih metrov. Poleg tega, da bomo razvijali mikrovent tehnologijo bo tam prostor tudi za startupe. Imeli bomo testna polja za mikrovent sisteme, obenem bo v njem okoli 3200 kvadratnih metrov kapacitet za proizvodnjo mikroventov. Objekt naj bi bil končan nekje drugo poletje. Naš tim, ki ga sestavlja 190 zaposlenih in okoli 100 monterjev, se bo tako povečal za vsaj 200 ljudi," pravi Pliberšek.

Zgradil bo dve obrtni coni

Ne bo pa se ustavil zgolj pri tem. Kot napoveduje, bo namreč v nekaj letih v Vojnik skupaj pripeljal 440 novih delovnih mest. Mik je namreč lastnik tudi dveh večjih zemljišč ob glavni cesti Vojnik-Celje, nedaleč stran od sedanje poslovno-obrtne cone. Sam tako namerava sočasno z gradnjo Inštituta, ki bo stal še v obstoječi poslovno-obrtni coni, zgraditi še dve Obrtni coni Vojnik. Za prvo, ki je locirana na zemljišču ob semaforiziranem križišču, je sicer predvideval, da bo že zgrajena, a so se postopki zaradi korone nekoliko zavlekli. "Upam, da jeseni le začnemo z gradnjo. Pol prostorov imamo že polnih, torej že znane najemnike, nekaj pa jih ni moglo tako dolgo čakati in so si prostor našli drugje," opisuje. Obrtna cona Vojnik 1 se bo razprostirala na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih, na voljo pa bo 13 poslovnih kompleksov, ki bodo zgrajeni do četrte gradbene faze. Jasno s smernicami energetsko varčne gradnje, z uporabljenimi elementi energetsko varčnega stavbnega pohištva ter z nastavki za pametno upravljanje celotnega kompleksa in posameznih enot, doda Pliberšek. Prav tako bo Obrtna cona Vojnik v celoti opremljena z vso potrebno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, plinovod, električno in telekomunikacijsko omrežje) in s polnilnico za električna vozila. "Tam bo prostora za okoli 13 obrtnikov, morda tudi kakšno gostilno, če bo taka ideja sprejeta, sicer pa bomo uredili poslovni prostor. Vse ostalo bo namenjeno za obrtne dejavnosti."

Obrtna cona Vojnik 1 bo stala nasproti bencinske črpalke, druga pa na mestu, kjer so danes še vrtičkarji; to je na drugi strani pokopališča.
Mik Celje

​Vrtičkarji se bodo morali preseliti

Pliberšek predvideva, da bodo kupci prostorov v Obrtni coni Vojnik 1 zaposlili okoli 160 ljudi. V načrtih pa ima še gradnjo Obrtne cone Vojnik 2, kjer bi delo v novih obrtnih delavnicah lahko našlo okoli 40 ljudi. Že od leta 2003 je namreč lastnik zemljišča ob pokopališču, kjer imajo nekateri Vojničani že vsaj 20 let svoje vrtičke. Do letos so lahko vsa ta leta vrtnarili zastonj, sedaj pa jih je podjetje Mik obvestilo, da morajo do začetka septembra svoje pridelke in drugo lastnino, kot so ograje, kompostniki in podobno, odstraniti, saj bodo začeli z gradbenimi deli za Obrtno cono Vojnik 2. Na Krajevni skupnosti Vojnik s tem niso seznanjeni in trdijo, da se tam, sodeč po trenutnih prostorskih aktih in vlogah, ne bo ničesar gradilo. Če bi se, bi pa bilo treba prej določene stvari doreči, že zavoljo pietete do pokojnih, pravi predsednica krajevne skupnosti Lidija Eler Jazbinšek. Kot dodaja, je zemljišče, tudi zavoljo morebitne potrebe po širitvi pokopališča, pred leti od zasebnega lastnika poskušala odkupiti občina, a je bila cena močno previsoka za občinski proračun. Pliberšek pa pojasnjuje, da to ne drži v celoti, saj je občina določen pas ob pokopališču med tem časom odkupila ravno za potrebe morebitne širitve pokopališča.

Kot dodaja Pliberšek, ki ima jeseni v načrtu gradnje na kar treh gradbiščih, postopki za to območje tečejo zelo hitro. "Tudi zato Obrtne cone Vojnik 2 še nimamo na spletu." Ob pomislekih, da morda ideja gradnje ob pokopališču vendarle ne bo dobro sprejeta, pa poudari: "Vsaka občina bi bila zelo vesela takih projektov. Kličejo me župani iz Ajdovščine, Velenja, naj z investicijo pridemo k njim, saj se zavedajo pomena tovrstnih investicij za kraj in ljudi. Ker nekaj je le govoriti, kaj bi nekoč naredili, drugo pa narediti." Ob tem opomni na stanovanjski objekt, ki je zrasel na območju stare šole v Vojniku (znameniti mavzolej, kot se ga je prijelo ime). Sam je namreč v približno enakem času v Vojniku zgradil dva stanovanjska bloka, ki sta že nekaj let polna, "mavzolej" pa je še vedno prazen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta