V Velenju že nekaj časa velja, da ni dogodka, na katerem ne bi bila omenjena beseda prestrukturiranje - četudi gre za zabavni, kulturni ali športni dogodek. Zato ne preseneča, da bodo letošnji občinski praznik pravzaprav okronali z dvodnevno mednarodno konferenco na to temo. Medse so povabili predstavnike evropskih držav, ki so se s prehodom iz premogovne regije že soočili. Na podlagi njihovih izkušenj, dobrih praks kot tudi nevarnosti bi se v Šaleški dolini radi izognili scenariju, ki smo mu bili priča v Zasavju. Kljub milijonom, namenjenim prestrukturiranju, si regija po zaključku izkopavanja premoga ni opomogla. Še več, videti je, kot da je denar izpuhtel, nekdanji rudarji pa so ostali brez primernih nadomestnih delovnih mest.
Še za ogrevanje ne bo dovolj
Največja težava, ki jo ima Šaleška dolina ta trenutek, je, da nima nobenega zagotovila, od kod vse bo denar za prestrukturiranje regije prišel. Trenutno je obljubljenih le 235 milijonov evrov, ki pa si jih bo šaleška regija morala razdeliti še z zasavsko regijo, medtem ko so zgolj v Velenju v duhu prestrukturiranja prijavili za 1,1 milijarde evrov projektov.
Vsekakor se hočejo izogniti zasavskemu scenariju
Tudi brez delitve denar za Šaleško dolino, ki ji bo opustitev rudarjenja prinesla kup socialnih, gospodarskih in predvsem okoljskih težav, pomeni zgolj drobiž, s katerim ne bodo ustvarili novih pet tisoč delovnih mest, kot si jih želijo. Opozarjajo namreč, da ne gre šteti le neposrednih delovnih mest v Premogovniku Velenje (PV) in Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), temveč tudi tista, ki so posredno vpeta v delovanje teh energetskih družb. Najverjetneje ne bodo rešili niti težave daljinskega ogrevanja - projekt prenove ogrevanja je ocenjen na 130 milijonov evrov.
Podlago za črpanje več sredstev naj bi dala zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju regije, za katera je vlada ob minulem obisku regije zagotovila, da bosta do novega leta spisana. "Konkretno nam niso povedali, kje bodo na razpolago tudi drugi finančni viri. Tako ne vemo, koliko sredstev bomo dobili iz katerega sklada," pravi velenjski župan Peter Dermol, ki se je zaradi te teme minuli teden sestal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Stara vas deloma neuporabna
Manj znana težava pa je tudi, da regija nima na voljo dovolj primernih zemljišč za postavitev novih večjih obratov. Velenje je denimo pod staro elektrarno urejalo poslovno cono Stara vas, vendar je drugi del za zdaj neuporaben, ker zemljišče seka daljnovod. Prestavitev daljnovoda je tako nujna, dodaja Dermol.
Župan študijsko na Danskem
Župan Peter Dermol se je pred dnevi vrnil s študijskega obiska mesta Aalborg na Danskem. Tam se je udeležil delavnice, ki je potekala na temo prekvalificiranja presežne delovne sile v povezavi s prestrukturiranjem premogovno intenzivnih regij in s tem povezanega lokalnega gospodarstva. Ogledal si je še cementarno in jezero, ki ga uporabljajo za daljinsko hlajenje, tamkajšnjo še vedno delujočo termoelektrarno in staro elektrarno v osrčju mestnega jedra, ki je bila v letu 2009 z izzivajočimi industrijskimi arhitekturnimi detajli popolnoma prenovljena v današnji večnamenski športno-kulturni center. Mesto z 220 tisoč prebivalci še vedno ogrevajo na premog, ki pa ga želijo opustiti do leta 2028. Alternative za premog še nimajo, razmišljajo pa o uporabi različnih virov, kot so izkoriščanje vetrne energije, sežig odpadkov, toplotna energija iz odpadnih voda in nove tehnologije, ki jih še preučujejo.
"Poslovna cona Pesje je omejena zaradi rudarske dejavnosti, torej zemljišč ni veliko," opisuje Dermol, ki zato že zdaj opozarja, da morajo zemljišča PV in TEŠ kasneje biti namenjena razvoju. Tudi na tem področju se namreč lahko veliko naučijo že iz zasavskega primera, kjer so veliko zemljišč nekdanjega rudnika kupili prekupčevalci.
"Ker je izzivov, ki nam jih prinaša prestrukturiranje, resnično veliko, upravičeno dvomimo, da je možno vse te procese izpeljati v tako kratkem času oziroma do leta 2033, ko je po zadnjih informacijah napovedan izstop," je med drugim v pogovoru z Janšo izpostavil Dermol. In kot so opisali, dobil zagotovilo premierja, da bodo razmišljali o drseči letnici izstopa, saj je do tedaj treba rešiti vprašanje, kako nadoknaditi tretjino električne energije, ki prihaja iz Šoštanja.
Štirje nemški zgledi
Kako se torej resno lotiti prestrukturiranja, ki bo - v nasprotju z zasavskim primerom - uspešno, bodo v Velenju danes in jutri ugotavljali predvsem ob nemških primerih. Na mednarodno dvodnevno konferenco so povabili predstavnike Evropske komisije, nemško veleposlaništvo in gospodarsko zbornico ter predstavnike vseh štirih nemških premogovnih regij.
Danes, na prvi dan konference, bo postopek opuščanja rabe premoga v Nemčiji in kakšen vpliv je to imelo na rudarsko območje Porenja pojasnil dr. Christian Rohe z ministrstva za gospodarstvo Severnega Porenja - Vestfalije. Kako so se reforme na področju energetske učinkovitosti lotili v Ukrajini, bo opisal Vasyl Lozynskyy z ministrstva za razvoj skupnosti in ozemelj Ukrajine. Kako je lahko opuščanje premoga gonilna sila strukturnih sprememb, bo povedala Gertrud Rantzen, direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Prakse prestrukturiranja bodo opisovali še drugi gostje na konferenci, ki jo bodo jutri zaključili še z okroglo mizo.
"Cilj konference je priti do zaključkov, kako so se prestrukturiranja lotili v drugih državah, in to predstaviti tistim, ki imajo tukaj ključno vlogo," poudarja Dermol. Ravno zato so na konferenco povabili vsa resorna ministrstva. Predvsem so pričakovali odziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, odzvalo pa se je le ministrstvo za infrastrukturo - okrogle mize se bo udeležil državni sekretar Blaž Košorok.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
