Požirek čaja, vdih in izdih pri največji cerkvi v Gornjem Gradu

Na poti v Logarsko dolino le zavijte še v Zadrečko dolino, kjer poleg naravnih danosti ter izhodišča za osvajanje hribov in planin najdete tudi kraj Gornji Grad, ki se ponaša z največjo cerkvijo v Sloveniji. V njenem zavetju sta Amanda Kladnik in Maja Žerovnik ustvarili zeliščni vrt in prostor za čajanke in delavnice.

Ker baba ve

Pod imenom Babave sta združili svoje delovanje. Z njima se lahko sprehodite po zeliščnem vrtu, si ogledate proces nastajanja čaja, spijete skodelico čaja, se udeležite delavnic ali kupite domače izdelke.

In zakaj Babave? "To sva ponotranjili, je neka celovita stvar. Zasledili pa sva to v prispevku patra Karla Gržana, ki je pisal o babi, to nama je bilo v navdih. Ker baba pač ve," je povedala Maja Žerovnik. Gre za filozofijo življenja, kot sta zapisali na svoji spletni strani. Da so že v starih časih poznali tri duhovna obdobja razvoja moškega in ženske. Pri moških so to fant, bojevnik in modrec. V rokah zadnjega sta moč in meč. Pri ženskah so to deklica, žena in baba. In v njenih rokah sta srce in intuicija.

In ker baba ve, da je za ravnovesje potrebno nasprotje, ki se vzpostavi v sodelovanju z modrecem, tradicijo in zelišči. Ponujata tudi petzvezdično doživetje pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experiences pod okriljem Slovenske turistične organizacije.

Nazaj h koreninam

Maja je v Gornjem Gradu domačinka, Amanda pa se je iz Luč preselila zaradi ljubezni. "Savinjska dolina zelo živi, tod pa je vse spalo in čakalo. Gornji Grad je kraj za sebe. Ko prideš kamorkoli kot zunanji človek, vidiš stvari drugače. Sem ugotavljala, da je to neki biser, ki samo čaka, da ga bo nekdo našel. Z Majo sva se veliko pogovarjali, kakšne so možnosti, da bi naredili res neko pristno stvar, da bi lahko delali in živeli od tega," je začetke opisala Amanda Kladnik.

Spletli sta tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo in župnikom Ivanom Šumljakom, ki je v kraj​ prišel v istem obdobju. Vrata cerkve so bila vedno odprta in tako se je začelo sodelovanje. Vrt, ki se bohoti na travniku za cerkvijo svetega Mohorja in Fortunata ter očara z divjostjo, barvami in vonjem, sta poimenovali po svetem Benediktu, saj so v 12. stoletju v kraj prišli tudi benediktinci, ki so znani po zeliščih.

Že s 15. letom sta na šolanje odšli iz zelene doline v Ljubljano, kjer sta odkrivali radosti mestnega življenja, s potovanji spoznavali utrip velemest, srce pa ju je vseeno popeljalo nazaj v domače kraje. Veliko jima pomenita družina in to, da sta blizu svojih domačih, da sta blizu narave. "Ustvarjava si priložnosti. To je najina želja, da tukaj delava in živiva. Priznati moramo, da na podeželju ni dosti možnosti za kreativno delo, sploh za ženske. Kolikor smo ali nismo enakopravni ..." je poudarila Amanda.

"Škoda se mi zdi, da moraš za neko kreativno službo, s katero lahko rasteš, iti v Ljubljano ali se tja voziti. Zgornja Savinjska dolina je izredno bogata in zakaj tukaj ne bi mogle biti kreativne službe?" je dodala Maja. Svoje delo opravljata s srcem in veseljem in si ne želita, da bi bilo njuno doživetje kot predavanje, ampak kot obisk, ki se pridruži njunemu delu, na koncu pa se ustavijo še ob skodelici čaja. "Da si vzamejo čas vsaj za en požirek čaja, je dovolj, kot en vdih in izdih," je poudarila Maja.

Letos bo že tretja sezona njunega delovanja, sta pa Amanda in Maja z delom začeli že veliko prej. Pripraviti je bilo treba projekt z zasnovo prostora vrta ter prostora za delavnice in čajanke, s katerim sta se prijavili na regionalni LAS-ov razpis. Svojo idejo sta razvijali tudi v podjetniškem inkubatorju v Velenju.

V eni od najstarejših hiš, kjer je bila prej pošta, še pred njo gostilna in tudi mesnica, sta uredili prostor, kjer se prepletata modernost in tradicija. Izpostavljene stare stene, lesene police, vonj po zeliščih dajejo občutek domačnosti.

Prostor osvetljujejo lestenci iz ovčje dlake. Vedeli sta za material in imeli sta idejo, poiskali pa sta mojstrice iz društva Bicka, ki so jih izdelale. Tako nekako gre pot pri vseh njunih izdelki. Zavedata se naravnih danosti in materialov, ki jih ponuja okolica, polni sta idej. Izhajata tudi iz tega, kar sami potrebujeta pri delu.

"Tako sva prišli tudi do skodelic za čaj. Po drugi svetovni vojni je zadnji lončar nehal delati, material je ostal in sva razmišljali, kako to oživiti. Našli sva lončarko, ki jo je zanimala divja glina," je povedala Amanda. In dodala: "To je najino sporočilo, odnos do materialov, dediščine, ki nas obkroža in so jo včasih uporabljali; poudarek je na svežem pristopu, da spodbudimo zanimanje."

Delo z zelišči jima daje mir. "Če imaš mir v glavi in sebi, pridejo ideje zelo spontano. Od okolice, naravne in kulturne dediščine, večkrat obiščeva tudi naš etnološki muzej," je povedala Maja.

Za njune izdelke so osnovni materiali les, glina, vosek in kamen. Trenutno čakata na možnar, ki ga bo izdelala slovenska kamnosekinja. Ponujata tudi sladoled iz kozjega mleka s kmetije Matk, skupaj z njimi bosta izdelali še okus po ajdi in čaju, ne manjkajo niti mila iz kozjega mleka in gline. V njunih glavah pa se podi še mnogo idej, ki jih imata v načrtu uresničiti. Pošalili sta se, da idej je dovolj, sedaj bi potrebovali kakšnega strokovnjaka za marketing, da bi izdelke popeljal do ljudi.