Reševalec iz jame Pesje: Psihološka pomoč mi je pomagala. Danes ob žalni seji bo znova težko

Rozmari Petek Rozmari Petek
24.01.2025 09:00

Simon Dobaj je eden od 80 reševalcev, ki so se požrtvovalno ob naporih dokopali do kameratov. Najtežje je tistim, ki so pokojne tudi našli. In tistim, ki so z njimi tisti večer delali. "Jama je kot cesta, letalo," pravi.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vpis v žalno knjigo v počastitev spomina na preminule Aleksandra Judeža, Dejana Črepa in Mitje Stropnika
Andrej Petelinšek

"Ko sem v ponedeljek zvečer 12 minut čez devetnajsto uro prejel klic dežurnega, sem, kot vedno, takoj sedel v avto in šel. Vmes sem poklical kolega, če kaj vesta, kaj se dogaja. Eden je rekel, da je udarilo blato in da se niso vsi rešili in da je stvar resna," nam je sinoči opisal Simon Dobaj, eden izmed reševalcev, ki so v izmenah v jami poskušali priti do pogrešanih rudarjev. "V tistem trenutku, ko sem prišel, so vedeli zgolj za enega pogrešanega, minuto kasneje so že dodali, da so trije. S kolegom sva s strani vodstva reševanja bila poslana v jamo, da organizirava jamsko bazo in koordinacijo akcije v jami.“

O tem, da jih ne bodo našli živih, niso razmišljali. "Prvi trenutek, ko greš v jamo in ko pridejo prve ekipe, ki so povedale, da je vse zalito... Nočeš razmišljati. Ko greš v akcijo, greš z namenom, da boš ljudi rešil. Adrenalin dela, nič ne razmišljaš, greš na polno, ker veš, da so notri kamerati. Veš, da jih je treba čim prej rešiti. V jami je vse zalilo, pesek, blato, vse se je vsulo. Prisoten je bil metan, ogljikov dioksid in glede na to, kje so jih kamerati nazadnje videli, smo vedeli, da ni več rešitve, zgolj čudež.“

Simon Dobaj, reševalna četa Premogovnika Velenje 
Osebni Arhiv

V 30-letnem obdobju, odkar je član reševalne čete, so imeli v premogovniku dve smrtni žrtvi. "Takrat je bilo drugače. Ni bila sprožena celotna reševalna četa. Ni bilo tako, da smo vedeli, da so smrtne žrtve in da se je do njih treba dokopati ročno. To je bilo tudi zame stresno. Ne tisti dan, niti ne drugi dan. A pride za teboj." Psihološka pomoč, ki jo je s pomočjo Uprave RS za zaščito in reševanje ponudil Premogovnik Velenje, je izjemno dobrodošla. "Danes sem se je tudi sam udeležil. Ko daš nekaj iz sebe, je veliko lažje. To je bila skupinska seansa in moram reči, da vsaj meni je pomagala. Vsaj danes … A v petek, ko bo žalna seja, nato pa v soboto in nedeljo še pogrebi, bo znova težko. A življenje mora teči dalje. Smolo so imeli, narava je pokazala zobe. Jama kot taka je nepredvidljiva. Kot cesta, letalo, karkoli. Vsem je težko, ampak generalno smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Žal se je zgodilo, kar se je zgodilo," je zaključil Dobaj.

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta