Šele po enem letu voženj po "kurjih stezah" pri Gaberkah do sestanka o tretji razvojni osi

Prva lopata gradnje tretje razvojne osi pri Gaberkah, ki sicer pomeni šele "pomožno" cesto na trasi hitre ceste, je krajanom Škal in Hrastovca čez noč prinesla kup težav. Zaradi neprimernih obvozov so številni vozniki, predvsem iz Koroške in Plešivca, po njihovi krajevni skupnosti ubirali bližnjice, ki za kaj takšnega, sploh ob povečanem obsegu tovornjakov za potrebe gradnje, niso bile primerne. "Uradni obvoz je potekal po državni cesti Plešivec-Mislinjska Dobrava-Velenje, to pa pomeni uradno skoraj 25 kilometrov več," opisuje predsednica krajevne skupnosti Petra Bevc. "Najbolj nas je motila blokada informacij. Mi smo bili z začetkom gradnje odseka Gaberke pahnjeni v to zadevo, gradbišče se je odprlo čez noč, čez noč so kraj 'zasuli' tovornjaki. Živimo ob regionalni cesti, ki ne podpira take količine prometa niti takšne oblike prometa. Tu imamo neurejene pločnike, nimamo prehodov za pešce, nimamo ustreznih avtobusnih postaj, kjer bi lahko otroci izstopali varno," nadaljuje. A te težave so medtem lahko opisovali le predstavnikom Občine Velenje, šele v tem tednu, ko se gradnja omenjene navezave bliža h koncu, pa so si čas za krajane vzeli tudi predstavniki Darsa in projektant.

Cesta je, a še ni v uporabi

Projektant je poskrbel za prvi burni odziv s tem, ko je dejal, da zapora pri gradnji odseka Gaberke po projektu ni bila predvidena. "To nam poveste po 13 mesecih zaprtja," so bili zgroženi krajani. Tudi podatek, da ne vedo, kdaj bodo sprostili cesto do Plešivca, saj so se dela zaradi nepričakovanih nizkih temperatur decembra nekoliko zavlekla, jih ni pomiril. Kot je dejal Uroš Selan, vodja projekta gradnje tretje razvojne osi sever, je asfaltna plast sicer zaključena. Tudi viadukt. Jim je pa trenutno največji izziv ureditev ceste mimo oporne konstrukcije na obstoječo cesto proti Plešivcu. "Zadnji mesec se dela ob sobotah in nedeljah. Potrebujemo še 14 dni lepega vremena, nato bo potreben še pregled, saj cesta mora biti varna," jim je dejal Selan in s tem odgovoril na vprašanje, ali se že lahko po njej vozijo. Na vprašanje, zakaj je bila cesta zaprta, če to ni bilo predvideno, jim je poskušal razložiti kar Anton Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti z velenjske občine. Dejal je, da se je sogovornik le nerodno izrazil in da bo cesta zaradi zaprtja lahko hitreje končana. Vendarle so se 20 let borili za to cesto, zato je vredno zdaj nekoliko potrpeti. Krajani so bili sicer leta 2007 enotno in odločno proti tej trasi, a niso bili uslišani.

Pogrešajo tenkočuten pristop

Dobra novica srečanja pa je bila, da zapor v prihodnje, ko začenjajo graditi odsek od stadiona v Velenju do Gaberk (sicer po odsekih), ne bo več. Promet bo na odsekih, kjer se bodo opravljala gradbena dela, začenši pri stadionu, potekal izmenično enosmerno, urejen pa bo s semaforji, kot je to praksa tudi drugod. Odsek od Konovega do Gaberk bodo gradili skupno pet let oziroma minimalno vsaj štiri leta, je bilo še slišati. In do takrat bodo krajani morali še veliko potrpeti, so jim še pojasnili. "Zdaj smo se 13 mesecev vozili po kurjih stezah. Najprej naredite obvoze, potem pa mi je vseeno, koliko časa boste vse skupaj gradili," je izpostavil eden od zbranih krajanov.

"Začetek res ni najbolj posrečeno stekel. Zdaj smo rekli, da bomo poskušali urejati s polovičnimi zaporami," je še enkrat poudaril Brodnik in dodal, da je z izvajalci dogovorjeno, da bodo po koncu gradnje uredili vso uničeno infrastrukturo. "Škalčani že dovolj dolgo trpimo - prej smo bili degradirani s strani Premogovnika Velenje, zdaj zaradi hitre ceste. Kaj bo kraj s tem dobil? Nimamo avtobusne postaje, nimamo ne pločnika ne razsvetljave, ki jo ima že vsaka kurja vas. Občina bi do nas morala biti bolj tenkočutna," je rekel krajan. "Zdaj vam delamo javno razsvetljavo, ker gledamo na vas. Uredili smo igrišče, del cest, pokopališče," mu je odgovoril Brodnik in dodal, da so jim, tako kot drugi, prioritetni.

Da bi bilo v prihodnje slabe volje čim manj, so vsi prisotni obljubili, da se bodo odslej redneje srečevali in težave poskušali sproti reševati, velenjska občina pa bo čim hitreje poskušala vsaj tovorni promet speljati po drugem primernem obvozu, in sicer po nasipu med Velenjskim in Družmirskim jezerom. "Da bo to izvedljivo, moramo poglobiti podvoz pri Esotechu, za kar že pridobivamo ustrezno dokumentacijo," je dejal direktor občinske uprave Mestne občine Velenje Iztok Mori. Na očitek, zakaj so se tega spomnili šele zdaj, pa je dejal, da se s tem ukvarjajo že dve leti.

Da ne bodo še plavajoče mesto

Krajani so izpostavili še težave zaradi hrupa in odvodnjavanja hitre ceste, predvsem z viaduktov. "Da ne bomo postali še plavajoče mesto. Že tako imamo dva hudourniška potoka in smo bili leta 2010 pod vodo. Voda ne ve, kje je meja državnega prostorskega načrta," je izvajalce opozorila Petra Bevc. "Cesta dejansko povozi kraj. Šla bo blizu hiš, blizu strnjenih naselij. Dejstvo je, da bo zmotila življenje v kraju in da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Skrbi nas čas, ko bo potekala gradnja, skrbi nas čas po izgradnji, kako sprejeti to dejstvo, to novo resničnost s hrupom, z vodami, z vsemi nevšečnostimi, ki jih cesta prinaša v nek prostor, ki je še vedno zelo ruralen," je dodala. Zato je vsaj sprotno seznanjanje s potekom del za krajane bistveno. Upajo, da do naslednjega sestanka ne bo minilo novo leto dni.