Skrb za Kozjanskega parka za naravo prejela prestižno Unescovo priznanje

Kozjanski park je v vzhodnem delu Slovenije sinonim za varstvo narave v najširšem pomenu besede. Vsako leto v času paritve čez cesto prestavljajo zaljubljene žabe, jim z nakupi zemljišč, na katerih so mlake, omogočajo bivanje in razvoj. Odkupujejo stare kmetije in z ohranjanjem starih sort dreves ter z ne prehitrimi ali prepogostimi košnjami ohranjajo travnike še vedno pisane. Z vsem tem mnogim žuželkam, pticam in drugim redkim živalskim vrstam omogočajo normalno življenjsko okolje in skrbijo za biotsko pisanost.

A ne le to. Velik poudarek dajejo neprisiljenemu učenju prebivalcev o pomenu narave, v kateri živijo. Učijo jih pravilnega obrezovanja starih sort, jim omogočajo, da lahko svoj naravni pridelek pri njih iztisnejo v sok, vsako jesen ponudijo sadike starih drevesnih sort, odlikujejo najboljše skrbnike starih nasadov in jih ob prazniku kozjanskega jabolka ustoličijo za carjeviče; letos so ustoličili že 13. Vse z jasnim namenom ohranjanja narave. Tudi z najmlajšimi veliko delajo in jih vabijo na različne delavnice. Eno bolj zanimivih vsakoletnih je nočno opazovanje metuljev. Pa tudi s prenašanjem žab se otroci bližnjih osnovnih šol veliko naučijo o spoštovanju narave in njenih prebivalcev.

Nagrada, ki so jo sinoči prejele predstavnice Kozjanskega parka, je tako prišla v prave roke. Sploh ob dejstvu, da skrbijo tudi za objekte kulturne dediščine. Brez njih in nekdanjih direktorjev parka bi bil grad Podsreda danes videti precej bolj klavrno. V Kozjanskem parku tako ne z besedami, temveč z mnogimi dejanji dokazujejo, da je mogoče pot preusmeriti nazaj k naravi in s tem še najbolj konkretno vplivati na podnebne spremembe.

Izstopajoči travniški sadovnjaki

A brez samoiniciative jih svetovna javnost, skritih v enem najbolj oddaljenih kotičkov Slovenije, ne bi opazila. Ker Kozjanski park prav letos obeležuje 40 let obstoja, so se odločili, da oddajo nominacijo. Da bi s tem opomnili na štiri desetletja odgovornega odnosa do naravnih in kulturnih vrednot ter tkanja pomembnih niti s prebivalci in ustanovami znotraj parka, pravi direktorica Mojca Kunst.

Nad prijavo na natečaj sta bdeli krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek in geografinja Barbara Ploštajner, ki sta pripravili tudi razpisno dokumentacijo. "Nagrado dojemamo kot priznanje, da smo 40 let sestavljali pravilne odločitve, aktivnosti, dejanja, kar so opazili tudi v Parizu na sedežu Unesca," ponosno pove Zakonjškova. Dodaja, da so v procesu prijavljanja intenzivno sodelovali s konservatorko Andrejo Mihelčič Koželj iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Celje.

Na poziv za nominacijo za nagrado, poimenovano po pevki in igralki Melini Mercouri (1920-1994), nekdanji grški kulturni ministrici in močni zagovornici integrirane varstvene politike, se vsaki dve leti (nagrado podeljujejo bienalno) prijavi okoli 50 prijaviteljev iz vsega sveta. "Letos se nagrada podeljuje osmič. Javni zavod Kozjanski park je bil izbran med več kot 47 prijavljenimi nominacijami za nagrado kulturne krajine in bo prejel 30.000 dolarjev za nadaljnje delo," sporočajo iz Kozjanskega parka. Kot so zapisali podeljevalci nagrade, v Kozjanskem parku upravljajo izjemno območje v Sloveniji, ki obsega skupaj 314 enot nepremične kulturne dediščine in 66 naravnih vrednot. Za pestro krajino so značilni predalpski gozdnati hribi, ki se zlivajo v razgibano gričevje, to pa nato preide v rodovitno ravnino ob reki Sotli. Najpomembnejši elementi te kulturne krajine so travniški sadovnjaki in sadni vrtovi, ki pomembno prispevajo k izjemni biotski raznovrstnosti območja. Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja Nature 2000.

Da je za vse prav

Skrbniki te edinstvene kulturne krajine so predvsem njeni prebivalci, lokalne skupnosti, kulturni dogodki in festivali, ki pomembno pripomorejo k njenemu ohranjanju, so še zapisali. Ob številnih razstavah in delavnicah, povezanih z naravo in življenjem na Kozjanskem, izstopa praznik kozjanskega jabolka. Na njem ustoličijo najboljšega skrbnika sadovnjakov - carjeviča, tradicionalno pečejo štrudelj in tekmujejo za najdaljši olup.

Osrednji del prireditve so tudi sejemske tržnice, kjer lahko domačini ponujajo svoje izdelke. To je tudi eden glavnih namenov prireditve, poudari direktorica. "Pomembno je, da na območjih, kjer je narava ohranjena, znamo spodbujati trajnostni gospodarski razvoj in da znamo na teh območjih obdržati ljudi, da lahko tu bivajo, najdejo priložnost za svoje delo. Če strnem, da znamo iz narave vzeti tisto, kar potrebujemo. In dati naravi tisto, kar ona potrebuje. Pa je za vse prav!"