V Celju dve leti deluje društvo z nekoliko zapletenim imenom Fibromialgiki in prijatelji. Podobno zapletena je njihova diagnoza. Gre za kronično mišično-skeletno obolenje, za katerega so značilne razpršene bolečine, ki jih spremljajo številne pridružene težave. "Bolezen je zelo neprijetna, ni pa življenjsko nevarna, ne povzroča navzven vidnih telesnih deformacij, kot je to možno pri nekaterih vnetnih revmatskih boleznih. V preteklosti so jo pogosto obravnavali kot duševno motnjo oziroma posebno obliko depresije. Dostikrat so menili, da je obolenje le v bolnikovi glavi in da se bolnik samo počuti bolnega. Ali, še huje, da samo 'simulira'," opisuje predsednica društva Marjeta Apotekar.
Bolezen, h kateri sodi tudi sindrom kronične utrujenosti, so prvič potrdili leta 1993. Koliko ljudi zaradi nje trpi v Sloveniji, v društvu nimajo podatka. Zgolj v njihovem društvu je 200 aktivnih in 800 pridruženih članov. Je pa znano, da zbolevajo predvsem ženske. "Pojavi se lahko v vsakem starostnem obdobju, tudi pri otrocih. Najpogosteje se znaki pokažejo med 20. in 55. letom starosti, torej v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. Kaj jo povzroča, ni znano," še opisuje.
Bolniki imajo sicer svoje boljše in slabše dneve, ko jih praktično vse boli, posledično je zato pri njih zmanjšana psihična učinkovitost, bistrost uma in zmožnost ustvarjalnega dela. Težko tekmujejo z zdravimi osebami, storilnost se spreminja in zmanjša. Pojavljajo se strah pred neuspehom, težave pri prilagajanju in opravljanju sicer običajnih del, kar še dodatno povečuje stres in osebno stisko.
Da bi medsebojno lajšali stiske, v okviru društva enkrat na mesec na treh lokacijah potekajo redna srečanja. Vsaj enkrat letno pa društvo pripravi skupno srečanje, na katerega povabijo še družinske člane, da bi tudi svojci razumeli, skozi kaj gredo. O tematiki vedno spregovorijo strokovnjaki. V soboto bo na Dobrni (v Termah Dobrna) o pomenu telesne dejavnosti spregovorila kineziologinja Barbara Bračič Likovič, o pomenu uravnotežene prehrane bo predavala dietetičarka Anja Lenart, kako bolezen vpliva na zmožnost opravljanja dela, bo opisala specialistka medicine dela, prometa in športa Vesna Pekarović Džakulin. Govora bo še o urinski inkontinenci in kako se s tem spopasti ter kako s pomočjo psihoterapije lajšati vsakdan; o tem bosta spregovorili diplomirana medicinska sestra Bernarda Mudrovčič ter zakonska in družinska terapevtka dr. Zala Jan.