Strategija izstopa iz premoga HSE rešuje, ljudi pa pušča na cedilu

Velenjčani in sindikati niso bili med tistimi, ki so v četrtek, ko je vlada potrdila letnico 2033 kot tisto, s katero Slovenija opušča premog, s tem pa tudi Premogovnik Velenje (PV) in vsaj sedanjo Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), odpirali šampanjce. "Te so odpirali trgovci z elektriko," je navrgel prvi mož sindikata energetike Branko Sevčnikar, čeravno so bili, po petkovih odzivih sodeč, z letnico zadovoljni tudi v PV, TEŠ in HSE.

"Če vemo, da so naša podjetja v stoodstotni državni lasti, vemo, v kakšni situaciji so ti direktorji. Da marsikdaj ne izražajo svojih mnenj," meni prvi sindikalist v PV Simon Lamot. Dejstvo, na katerega opozarja velenjski župan Peter Dermol, pa je, da država kot najprimernejšega za izvedbo prestrukturiranja ni izbrala niti enega od skupaj 40 velenjskih projektov, je pa izbrala kar 13 projektov HSE, "kar je v osnovi dobro". "Ne moremo pa pristati na to, da bi se sredstva, namenjena za prestrukturiranje regije, porabila za finančno sanacijo Skupine HSE, financiranje poskusnih projektov, od katerih ne vemo, ali bomo kaj imeli, in za financiranje nadomestnih energetskih virov. Pojavili so se mnogi projekti, ki prej niso bili identificirani in ki so na neki pilotni ravni," je izpostavil. "To pomeni, da bi lahko tudi nuklearko gradili iz teh virov, kar je za nas nesprejemljivo."

Mimo lokalne skupnosti

Večji del od 248 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod bi tako obšlo lokalno skupnost, ki je pripravljala veliko projektov (od poslovnih con, zelene soseske za mlade družine do ureditve centra prihodnosti v stari elektrarni). "Mirne vesti povem, da takšne strategije ne podpiram, ker sicer ima zelo ambiciozen načrt za izstop iz premoga, na drugi strani pa pušča na cedilu ljudi."

Zelo jasen dokaz za to trditev je najti v sami strategiji, saj ta po najnovejši in zadnji verziji predvideva, da bodo v regiji, ki bo zaradi ukinitve premogovnika neposredno in posredno (velik del gospodarstva je vezan na delovanje premogovnika) izgubila vsaj pet tisoč delovnih mest, do leta 2031 ustvarili tisoč novih delovnih mest, do leta 2040 dva tisoč delovnih mest in šele do leta 2050 obljubljenih pet tisoč delovnih mest. Pri čemer ni jasno, kdo bo ugotavljal, ali stvari tečejo po planih, in kaj sledi, če ne.

"Mi potrebujemo delovna mesta danes oziroma najkasneje do leta izstopa. Čez 20, 30 let nam dodatnih tri tisoč delovnih mest kaj dosti ne pomeni pri prestrukturiranju, zato sem na tem področju najbolj užaloščen, da naša pobuda ni bila sprejeta," dodaja župan.

Neizbrani projekti in nova delovna mesta so bili ključni razlogi, da so predsedniku vlade Janezu Janši poslali odprto pismo. "Mi pričakujemo in zahtevamo, da so ta sredstva porabljena izključno za ustvarjanje novih delovnih mest in za razvoj te regije. S pismom ga želimo seznaniti s temi aktivnostmi in z zahtevami, da so občine kot ključni razvojni segmenti posamezne regije vključene v procese prestrukturiranja in da pravzaprav imamo tudi aktivno vlogo v tem procesu," izpostavlja Dermol.

"Osebno dvomim, da se bo ta letnica obdržala, kajti prepričan sem, da do takrat Slovenija ni sposobna zagotoviti nadomestnih energetskih virov. Je pa to v domeni države, zato ne bi želel preveč manipulirati oziroma se s tem ukvarjati," je še dejal in dodal, da gre pri vsem tem za tako pomembno vprašanje, da bi o njem moral odločati državni zbor, ne zgolj vlada.

"Konec koncev gre za umik enega ključnih energetskih virov in vlada kot taka si, vsaj po mojem mnenju, ne bi smela vzeti takšne pristojnosti." Ustavna presoja je tako videti kot še en adut, ki ga bodo lokalna skupnost in sindikati - poleg njihove pritožbe na okoljsko poročilo, ki spremlja strategijo - poskusili izpeljati v želji, da morda še premaknejo zacementirano letnico.

Rudarji se bojijo najhujšega

"Prepričan sem, da sprejetje te strategije pomeni večjo napako, kot je bila razprodaja bančnega sistema. Z izgubo ekonomske suverenosti, ker bomo padli pod 50-odstotno samooskrbo, bomo izgubili kar nekaj dejavnosti, ki bodo zapustile Slovenijo, predvsem pa Šaleško dolino," je izpostavil Sevčnikar. "Čeprav ima strategija na koncu besedno zvezo pravični prehod, niti črke p od pravičnega prehoda tu ni! Prav tako naj bi bile aktivnosti sprejete skupaj v socialnem dialogu s partnerji, pa tudi črke s od socialnega dialoga v teh postopkih ni bilo. Mi to strategijo zavračamo," je strnil.

"Mlajše generacije so zelo zaskrbljene. Bojim se, da ko bo to ad acta sprejeto, če bo to sprejeto, niti nekih dolgoročnih kreditov ne bodo več dobili, kaj šele kaj drugega," je na skrbi rudarjev opomnil Lamot. V zadnjih letih je PV zaposlil vsaj 500 novih sodelavcev, zgolj v minulem letu 106. "Kam bomo potem s temi našimi zaposlenimi, je res misija, ki bo zahtevala ogromno naporov. Verjetno je edina rešitev javni sektor. Ta lahko zaposli na zalogo, naredi prekvalifikacije za carinike, paznike ... Mi bi to pričakovali v strategiji," je še poudaril Lamot.

"Ključna težava strategije, kot jo vidimo, je v tem, da jo je ustvarila politika brez sodelovanja nas knapov. Zato lahko prebiramo medle in prazne 'rešitve' o izkoriščanju naših znanj, precej manj pa o tem, kam bomo knapi šli, ko bo iz PV na površje spravljena zadnja tona premoga," so se pisno na strategijo odzvali še v drugem, manjšem premogovniškem sindikatu SDRES. "Izkoriščanje sončnih celic je edini konkretno omenjen projekt, a vsakomur je lahko jasno, da je to rešitev za zelo skromen delež zaposlenih v PV, razen če verjamemo, da bo eno sončno celico vzdrževalo 20 ljudi, v treh izmenah in s pokritim obveznim dodatnim poklicnim zavarovanjem. Prav tako so pesek v oči zapiralna dela, saj jih bo opravljala le peščica zaposlenih v PV."

Zaključijo z mislijo, da se bodo zgodbe korupcijskih afer, kot so bile pri izgradnji TEŠ 6, nadaljevale tudi pri zapiranju PV ter prestrukturiranju TEŠ in šaleške regije. Posamezniki si bodo napolnili žepe in nikoli ne bodo odgovarjali, zaposleni in prebivalci Šaleške doline in Slovenije pa se bodo morali znajti sami.