Rozmari Petek
Izdaja gradbenega dovoljenja za del trase tretje razvojne osi v Gaberkah je precej vznejevoljila tudi dve velenjski krajevni skupnosti in civilni iniciativi. Kot poudarjata obe iniciativi oziroma ekološki združenji v Pesjem in Stari vasi, so njihovi krajani soglašali z rešitvijo, ki je vsebovala pokriti vkop, ne pa viadukta.
"Naše ekološko združenje krajanov Pesja je bilo ustanovljeno z namenom, da se v tem kraju ne poslabšajo bivalne razmere. Zavedamo se, da se je naša dolina razvijala zaradi premogovništva, ki pa je obenem tudi izrazito poslabšalo pogoje bivanja. Hrup z deponije je vseskozi prisoten, ponoči se sliši ventilator, skratka dodatnih poslabšanj si ne želimo. In ravno to nas v primeru gradnje viadukta namesto poprej obljubljenega pokritega vkopa čaka," opozarja član združenja Pesja Matjaž Mravljak. Kot dodaja, krajevna skupnost in krajani pokritemu vkopu niso nasprotovali. Žal pa predolgo niso niti vedeli (za to spremembo so izvedeli šele iz medijev), da pokritega vkopa tam ne bo.
"Izvedba z viaduktom ima izrazito negativen vpliv na povečanje hrupa, prašnih delcev, zato je tako naše stališče kot stališče Krajevne skupnosti Pesje, da bi bilo treba v tem primeru narediti ponovno presojo vplivov na okolje."
Uničenje oaze Velenja
Enako razočarani in nejevoljni so tudi v krajevni skupnosti Stara vas. "Ne nasprotujemo cesti, a takšna ne more biti. Uničila nam bo celotni varovalni gozd, ki loči deponijo od naselja ter s tem zadržuje smrad," opozarja predsednik tamkajšnje civilne iniciative Miran Mošnik. Soseska tako zahteva pokriti vkop na celotnem območju gozda, da bo ostal vsaj približek sedanje zelene bariere, ki preprečuje smrad iz sortirnice odpadkov ob Škalskem jezeru.
Pravi, da so na to temo imeli skupaj z občino in predstavnik Darsa že tri sestanke. Občina naj bi jim bila obljubila, da bodo na omenjenem delu vendarle izvedli in podaljšali pokriti vkop, "vmes pa se je izdalo gradbeno dovoljenje in mi nismo mogli dodati nobenih naših zahtev. Ampak državni prostorski načrt določa, da so na odseku lahko manjše spremembe. Ne sme se pa bistveno spreminjati videz, kar pa takšna sprememba zagotovo prinaša," dodaja Mošnik, ki opozarja, da bo takšna cesta pobrala edino zeleno oazo Velenja. Uničila naj bi namreč sprehajalne poti ob Škalskem jezeru in ob tamkajšnjem stadionu. Sploh pa bo zdaj rekreacija ob dimu, ki bo prihajal z avtoceste, nepredstavljiva. "Ves del bodo zasvinjali. Pa toliko aktivnosti se zdaj tam izvaja."
Brez pritiska ni posluha
Sam tako pozdravlja potezo okoljevarstvene organizacije ROVO, ki je na upravno sodišče podala tožbo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za del trase v Gaberkah. "Je kar prav, da so to naredili, sicer ljudje sploh nočejo poslušati argumentov. Od Koroške do Novega mesta so civilne iniciative, ki niso bile nikoli slišane. Pri tako veliki investiciji je vredno potrpeti še kakšno leto, dve, da so rešitve po meri ljudi," pravi Mošnik.
Še lani o premikih terena, letos vse mirno
V Združeni civilni iniciativi Spodnje Savinjske doline akcijo Združenja ROVO, jasno, podpirajo. "To dejanje je upravičeno in menimo, da je posledica neupoštevanja priporočil in dejstev, na katera je javnost v vseh dosedanjih postopkih umeščanja tretje razvojne osi že ves čas opozarjala in se v trenutno vodenih postopkih upravnih dovoljenj izkazujejo kot kršitve," so zapisali v javnem pismu. "Skrb vzbujajoča je tudi (pre)draga gradnja načrtovane hitre ceste, ki je ni treba in ni možno zgraditi preko nestabilnih tal velenjskega rudnika ter s tem še dodatno povečati rabo javnega denarja," so še opozorili. Iz Premogovnika Velenje (PV) so sicer v teh dneh sporočili, da na delu trase, ki poteka znotraj pridobivalnega prostora, ne pričakujejo več premikov terena. A še 27. decembra lani je takratno ministrstvo za infrastrukturo poslancu Željku Ciglerju razlagalo, da je iz lani izdelane prognoze, narejene v PV, razvidno, da so posedanja v tem območju še vedno aktivna in neenakomerna.
Javno pismo savinjske civilne iniciative
V javnem pismu člani Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline (ZCISSD), ki združujejo člane treh občin, Polzele, Šmartnega ob Paki in Braslovč, med drugim poudarjajo, da delujejo v javno korist in strokovno. "V ospredju so predvsem strokovnjaki, ki si prizadevajo za zaščito kmetijskih zemljišč, ohranjanje narave in ki svoje delovanje usmerjajo na področje okoljske problematike. Kar nekaj podpore smo uspeli pridobiti tudi med politiki, predvsem med tistimi, ki se zavedajo, da na racionalno porabo javnih sredstev bistveno vpliva ustrezno umeščena in načrtovana gradnja. Na seji ob sprejemanju poroštvenega zakona za del 3RO so bile podane napovedi z opozorilom, da je potrebno umestitev v Spodnjo Savinjsko dolino ponovno ovrednotiti in preveriti alternativne možnosti. Enako namero je podal tudi minister za infrastrukturo. Naš cilj je s pravnimi sredstvi legitimno ovreči napačno umestitev hitre ceste na celotnem odseku od A1 do Slovenj Gradca jug, kar je bilo že izpostavljeno in strokovno dokazano. V poročilu državne medresorske delovne skupine iz leta 2011 je zapisano, da je študija variant pomanjkljiva in je kot take ni moč potrditi, in priporočeno, da se je v prihodnjih postopkih bolje usmeriti na posodobitev obstoječe ceste. Posodobitev obstoječe trase je obvezna alternativa novi prometnici, ki pa je kot alternative v študiji variant niso presojali, kar je poleg ponareditve podatkov o številu delovnih mest v Celju ena izmed nikoli odpravljenih napak in je pomanjkljivost predhodne faze. Kot ključno je moč izpostaviti tudi neustrezno vrednotenje kmetijskih zemljišč ter konstantno spreminjanje vseh ključnih ocenjevanih parametrov trase," poudarjajo v pismu.
Zaradi sprememb lege trase F-2 se je že in se še bo spreminjala cena, opozarjajo. "Cena se je do sedaj povečala za več kot 100 odstotkov in še ni končna, posledica tega pa je – v skladu s predpisi – ponovna presoja upravičenosti predloga načrta DPN-ja pred pripravo investicijskega programa. "Zaskrbljujoča je tudi (pre)draga gradnja načrtovane hitre ceste, ki je ni treba in ni možno zgraditi preko nestabilnih tal velenjskega rudnika ter s tem še dodatno povečati rabo javnega denarja. Preprečiti želimo nesmiselno gradnjo bližnjice v Ljubljano preko najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji, tudi preko preštevilnih domov in objektov brez dejanske ugotovitve stanja zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst na zavarovanih območjih, preko vodnih virov …" In, kot še opozarjajo, bo odsek med Slovenj Gradcem in A1 imel več kot en zahteven konstrukcijski objekt na kilometer, kar pomeni tudi zahtevno in drago vzdrževanje po izgradnji.
"Mnogi še vedno trdno verjamejo, da bo problematiko odseljevanja mladih rešila le cesta, in so mnenja, da se je udobno in ekološko voziti na delo v oddaljene centre ter na podeželju samo spati. Takšno mišljenje je zmotno, na dolgi rok škodljivo in se s prihodnostjo ne sklada več. Mnenja smo, da imajo pravico do pritožbe vsi, ki so kakorkoli povezani s 3. razvojno osjo. To so državljani Koroške, Šaleške in Savinjske doline, Posavja, Novega mesta ter Bele krajine. V to skupino spada tudi ROVO. 3. razvojna os naj bi povezovala Slovenijo od Koroške do Bele krajine. Noben tehten strokovni argument, da je trasa prek Braslovč ustreznejša od trase prek Arje vasi, ne obstaja. Ker gre za javna finančna sredstva, so lahko stranke v postopku tudi druge nevladne organizacije, ki se borijo za varovanje okolja in racionalno rabo javnih finančnih sredstev v Sloveniji," so še zapisali v pismu.
