Turizem in spoznavanje kulturne dediščine ob zvokih mlinskega kolesa

Priznanje Občine Vojnik je Oton Samec nedavno prejel za svoje odgovorno in skrbno delo na Sorževi domačiji in pri ohranjanju kulturne dediščine. Kar pet zgradb na domačiji je označenih kot spomeniki. Na koščku zemlje ob potoku, ki poganja mlin in žago, se čas ustavi in si človek odpočije od hitrega sveta. Nagrajenec je povedal, da je veliko razmišljal, zakaj naj bi dobil to nagrado: "Samoumevno mi je, da sem to dediščino dolžan vzdrževati."

Iz roda v rod

Oton Samec rad poudari, da je izredno vesel, če na 30. decembra deluje mlin: "To pomeni, da zima ni prehuda in da tudi jaz do neke mere funkcioniram. Ta dan je namreč moj rojstni dan." Mlinar se zaveda, da živi s pravim bogastvom, ki ga je treba ohranjati in vzdrževati v čim bolj pristni podobi, kar bo nadaljeval, dokler bo fizično in materialno sposoben. Hvaležen je tudi za pomoč občine, ki je imela posluh za dediščino in pomagala pri vzdrževanju.

Ljubezni do rodne domačije ne bi bilo brez zgleda staršev, ki sta s požrtvovalno in z ljubeznijo skrbela za dom, vztrajala na kmetiji v težkih povojnih časih tudi za ceno svojega zdravja. Sorževa domačija je v lasti Otonove družine, odkar je njegov praded leta 1865 od pražupnije Nova Cerkev kupil mlin, leto pozneje pa postal lastnik domačije. Leta 1872 je dal postaviti žago venecijanko, ki se lahko pohvali za največjim premerom kolesa v Sloveniji. Oton Samec se je v domači hiši rodil, od tod hodil v šolo, pozneje v službo in tudi po svetu, odraščal je z bratoma in sestro. "Poleg materialnega sem podedoval tudi gene za skrb in veselje do tega, na čemer sedim, da imam to izredno rad. Skozi to se pojavlja tudi dobra mera ponosa in odgovornosti. Predvsem do mojih prednikov, staršev, starih staršev, prastaršev," je povedal.

Od prednikov je podedoval tudi delavnost in čut za zemljo. Odraščal je ob delu na kmetiji, nikdar mu ni bilo težko iti na delo. Dokončal je šolanje za strojnega tehnika, kar mu je prišlo prav tudi pri upravljanju mlina in žage. "Kot otrok sem bil zelo rad blizu kovača, ki je delal v kovačiji ob mlinu. Prevzelo me je oblikovanje razžarjenega železa. Očitno se je to tako usidralo vame, da sem šel v srednjo šolo strojne smeri in se zaposlil v tovarni kovinskih izdelkov in livarni Vitanje," se Oton spominja velike kovačije, ki je stala ob domačiji. Še vedno pa je bil in še ostaja po duši kmet in je ponosen, da že več kot 30 let ne uporabljajo škropiv. Skozi leta je ugotovil, da lahko v mlinu pridelke z njiv predela v mlevske izdelke. Pridobil je tudi redne odjemalce. Veselijo ga novejši trendi, ko si večkrat doma spečemo kruh in posežemo po zdrobih in kašah, ki so bili na domačih menijih leta nazaj.

Kraj za oddih

V Soržev mlin na počitnice prihajajo domači in tuji turisti. Pri tem Otonu na pomoč priskočita tudi nečakinji Ana in Emanuela. Oton rad vidi, ko si obiskovalci vzamejo čas: "Pogledat gremo tudi jez, ki je 300 metrov višje, da vidijo, od kod naprave omogočajo, da v mlinščico priteče voda iz reke Hudinje."

Na domačiji so goste začeli sprejemati že v Otonovem otroštvu, ko so na počitnice prihajali sorodniki iz tujine, predvsem iz New Yorka, ti so pozneje pripeljali še svoje prijatelje. Ves čas so si želeli, da bi v mansardi hiše naredili apartmaje za goste, kar so Samčevi otroci s skupnimi močmi uresničili. "Ko imam gosta pred sabo, po navadi vem, kaj želi od mene izvedeti, se poučiti. Izraze za moke, zdrobe, kaše, vrste žit in kar je povezanega z mlinom res znam v več jezikih. Potem pa se že nekako sporazumemo. Veliko mi pomeni izraz na obrazu človeka, ki ni površen, ga dejansko zanima, kar vidi, sliši in čuti. Pogosto rečem, da so videli in slišali nekaj novega na tej starodavni domačiji," je Oton opisal sporazumevanje z gosti, ki prihajajo z vsega sveta.

Domačijo pa večkrat obiščejo tudi vrtčevski ali osnovnošolski otroci. Ko Samec najde kaj prostega časa, rad poseže po knjigah in je ponosen, če se v kakšni znajde tudi njegova domačija. Rad se odpravi tudi na kakšen planinski izlet ob nedeljskih popoldnevih. Daljše ture odpadejo, ker ga doma čaka delo.