Električni kotli, sončne elektrarne, manjša hidroelektrarna, morda biomasa - z vsemi temi idejami so se v želji najti ustrezen alternativni vir ogrevanja doline v minulih mesecih ukvarjali v Komunalnem podjetju Velenje. Pravzaprav so se o tem posvetovali z družbo Eles, s katero v želji najti cenovno in okoljsko sprejemljiv zanesljiv nadomestni vir ogrevanja sodelujejo že od leta 2020, včeraj pa so z njo tudi uradno podpisali sporazum o sodelovanju. Strokovnjake z energetskega področja so izbrali predvsem zato, ker imajo bogate izkušnje, tudi s področja pridobivanja nepovratnih sredstev, je poudaril velenjski župan Peter Dermol. "Takšnega infrastrukturnega objekta že nekaj let nismo izvajali v lokalni skupnosti, zato na tem področju potrebujemo izkušene strokovnjake," je poudaril Dermol. "Da projektov ne bomo predimenzionirali. Da se ne bo zgodilo to, da bomo potem še leta in leta preplačevali določene projekte," je dodal, kar je marsikoga spomnilo na gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Ravno za blok 6 je direktor Elesa Aleksander Mervar že v samem začetku poudarjal in dokazoval, da je predimenzioniran in da bi bil pol manjši idealen.
Partnerstvo kot varovalka
Pri iskanju novih virov ogrevanja in tudi hlajenja (slednji projekt v dolini kljub nekaterim poskusom nikakor ni zaživel) bodo tako sedaj ob sebi imeli ravno družbo Eles.
Cilj je zagotoviti stabilno oskrbo tudi v prihodnosti
"Če preobrazbo izpelješ narobe, imaš potem previsoke stroške. Rešitev smo našli v povezovanju, da gledamo na sistem energetike kot na celoto, da se ne zaletavamo posebej v električno energijo, v premogovno energijo ali pa biomaso in plinske tehnologije, ampak da delamo vse to kot celoto, in to je postal sestavni del sporazuma," je dodatno sodelovanje opisal direktor področja za strateške inovacije pri Elesu Uroš Salobir. "Partnerstvo, ki ga danes podpisujemo, daje neko varovalko, da bo ta lokalna skupnost imela, neodvisno od tega, kaj se bo dogajalo v širši regiji, neodvisno od tega, kaj se bo dogajalo v Evropi, stabilno oskrbo tudi v prihodnosti."
Finančnih posledic takšnega sodelovanja, ki sta ga podpisala Dermol in šoštanjski župan Darko Menih, ne bo, je zatrdil Dermol. Tudi zato, je dodal Salobir, ker je tudi Eles, tako kot občine, družba, ki skrbi za javno dobro. "Ne bi radi iskali komercialne rešitve, da bi nekomu delali profit. Mi želimo najti dolgoročno rešitev. Končni cilj je, da bo transformacija ogrevanja in hlajenja poceni," je dodal. Eles jim bo pomagal pridobiti tudi nepovratna sredstva; okvirno naj bi za prestrukturiranje ogrevanja od Evropske unije pridobili okoli 100 milijonov evrov. Sami pa morajo prej narediti še domačo nalogo, kar pomeni, da morajo prenoviti daljinski sistem, ki z letnico 1959 velja za najstarejšega v nekdanji Jugoslaviji; tudi zanj si obetajo nepovratna sredstva. V želji znižati temperaturo s sedanjih 120 stopinj na 60 do 80 stopinj Celzija bodo morali sistem pohitriti in zmanjšati toplotne izgube, je opisal direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja. Na drugi strani pa bodo občani in podjetniki morali stavbe bolje toplotno izolirati. "Vemo, da smo na tem področju v naši dolini zelo potratni, dvakrat več toplote porabimo kot drugje," je dodal Dermol.
So toplotne črpalke res rešitev?
Kar nekaj občanov, ki stanujejo v individualnih objektih, se sicer zadnje čase poskuša toplotno osamosvojiti in se odločajo za vgradnjo toplotnih črpalk. Škarja pravi, da pravzaprav ne morejo zapustiti sistema daljinskega ogrevanja (nanj je priključenih 40 tisoč gospodinjstev v Velenju in Šoštanju), saj jim to onemogočajo prostorski akti. Na ta način je dolina prispevala k ekološki sanaciji. Si pa nekateri na ta način res zmanjšujejo priključno moč in se dogrevajo s toplotnimi črpalkami. "Ne vem, ali so toplotne črpalke prava rešitev. Ker lahko se zgodi to, kar se dogaja tudi sedaj, da se elektrika draži. Ta vprašanja želimo rešiti in uporabiti vso infrastrukturo, ki je v tej regiji, izkoristiti vse lokalne vire. To pomeni: če je v regiji biomasa, dajmo to izkoristiti," je dodal Salobir.
Konkretno, na kakšen način bodo izkoristili lokalne vire in zagotovili stabilno in cenovno ugodno ogrevanje še naprej, niso pojasnili. Poudarjajo pa, da so zelo blizu rešitve, in šele ko bo ta povsem jasna, jo bodo predstavili javnosti. Najverjetneje v mesecu dni.
Morda prehiter konec TEŠ?
Ob vseh dogodkih v Rusiji in Ukrajini se vedno bolj ugiba, ali bo posledično življenjska doba bloka 6 vendarle daljša kot do leta 2033. To smo minuli teden spraševali tako infrastrukturno ministrstvo kot druge vpletene, a odgovorov ni. "V tem trenutku je mogoče malce preuranjeno o tem govoriti. Vemo, da je Nemčija napovedala zmanjšanje odvisnosti od ruskega energenta za dve tretjini do konca leta. Ali to pomeni, da se bo šlo v neke druge vire plina ali večji ogljični odtis, je ta trenutek zelo težko reči. Jaz mislim, da so v Šaleški dolini načrti dokončni in da to, kar se sedaj dogaja, še ni povod za drugačen scenarij," meni Uroš Salobir.